F-Club, 16. 5. 2014

Pretekli petek smo bili lahko priča ponovnemu obisku enega izmed trenutno najbolj čislanih DJ-jev v sferah podzemne klubske glasbe. Ben Thomson aka Ben UFO, ki je pred dobrim letom in pol na otvoritvi sezone v klubu K4 silovito zatresel plesišče, nas je tokrat obiskal v F-clubu v sklopu launch partyjev za poletni Dimensions Festival, ki letos že tretje leto vztrajno navdušuje z naborom aktualnih imen podzemne elektronske glasbe.

Ko govorimo o finejših oblikah sodobne plesne glasbe, ki se še vedno zaveda svojih korenin, bi si težko zamislili primernejšega vodiča, kot je Ben UFO. V kolikor bi za njegovo matično založbo Hessle Audio lahko rekli, da gre pri njih za kvaliteto pred kvantiteto, je to pri Benu malo bolj zakomplicirano, še posebej če pogledamo datume njegovih nastopov, ki se kar vrstijo drug za drugim. Kljub na pogled utrujajočemu urniku Ben med tokratnim ljubljanskim nastopom nikoli ni pokazal znakov izčrpanosti ali kakšne naveličanosti nad svojim delom. Kilometrina se je kazala v nasprotni luči. Celoten nastop je bil zelo profesionalen in kljub zavlečenemu nabiranju množice v klubu jih je večina začela prihajati šele po pol drugi, se pravi malo preden je headliner začel. Ben je hitro opomnil, zakaj si, še posebej v zadnjih letih, pospešeno pridobiva status sedaj že napol mitološkega sukalca vinilov. Ko se je priklopil, se je v klubu istočasno za malenkost dvignil headroom, kot se spodobi. Poleg malo manj sebične jakosti zvoka pa je vzdušje dvignila že samo njegova pojava za mikserjem, kar je pokazalo, da imamo tudi pri nas žurerje, ki niso sladokusci samo, kar se tiče bombonov. Odlično je prevzel smernice, ki mu jih je s svojim setom zastavil Big D, tako da skoraj ni bilo slišati, da se je DJ zamenjal. Fluidnost pri menjavi je pomembna že samo zaradi nadaljevanja groova, ki se vzpostavi skozi večer. To je verjetno ena izmed stvari, ki loči koncertne zabave od klubskih, da se ne prekine ritem, ki pelje obiskovalca od začetnega miganja do spastičnega razmetavanja. Pohvala za to gre vsem nastopajočim, saj je bil dogodek, kar se zvoka tiče, tematsko dovršen. Kljub različnim žanrom in pogostim postankom v lomljenih beatih je vse skupaj držal zanesljiv 4x4 vzorec na kicku srednje do zmerno hitrega tempa. Kmalu po uvodnem zlitju z že vzpostavljenim vzdušjem je Ben hitro začel preklapljati med komadi, ki ne skrivajo, da so bili narejeni za plesišče, in ostalimi bolj obskurnimi skladbami raznovrstnega časovnega in kulturnega izvora. Med pričakovanimi sodobnimi house, bass in techno komadi smo tako lahko ujeli sledi vokalnih semplov soula in tudi nečesa, kar se je slišalo kot izsek komada francoskega prog rock benda iz 70. let. Set je bil dovolj barvit in artikuliran, da bi ga bilo prijetno poslušati tudi iz naslonjača, čeprav bi ta zaradi hipnotičnosti vselej prisotnega beata verjetno začel prej ali slej škripati. Raznolikost in nepričakovani vložki so ohranjali pozornost prisotnih tekom celega nastopa. Prezenca pa je bila fascinantna tudi zaradi umirjenih gibov in lahkotnega lovljenja ritma za gramofoni. 

Večkrat se omeni, da je Ben UFO samo DJ in ne producent, torej nikoli ne promovira svoje glasbe, temveč le svojo selekcijo, a smisel te odločitve zares zaživi šele med njegovim nastopom. Predanost do svoje vloge selektorja se prikaže med vsakim prehodom, kjer sta občudovanja vredna tako domišljija, s katero kombinira komade, kot surovi skill, s katerim ustvari končno zvočno sliko. Nekaj, kar bi bilo na papirju lahko videti kot radikalno eklektična in za poslušalca predvsem zahtevna zmes, je Ben vešče sestavil v poslušljiv in ritmično nalezljiv paket klubske plesne glasbe, razgibane z različnimi vsadki, ki so enkrat hladnosti bobnov dodali človeško toplino, drugič pa čisto znanstveno fantastiko. Ceno vstopnice 7 evrov pred in 9 po polnoči bi lahko s takim več kot solidnim nivojem kvalitete Ben opravičil kar sam, poleg tega pa smo imeli na voljo še cel kup domačih DJ-jev iz različnih kolektivov.

Čeprav F-club ni bil nabito poln, so vsi gostujoči v svojem času poskrbeli, da se je glavnina obiskovalcev koncentrirala na plesišču in tako vzdušja ni manjkalo niti že krepko čez sedmo uro zjutraj, ko je na plesišču ostala le še skupina ljudi, med katerimi so bili tako očarani fani Bena kot tudi naključni padalci.