Kino Šiška, 27. 5. 2017 

Zadnjo recenzijo letošnje Druge godbe pričenjamo z obžalovanjem, da bomo ob tokratnem sicer intenzivnem pokrivanju festivalskega dogajanja primorani izpustiti obravnavo koncerta zasedbe Širom, ki se je očesu tokratnih recenzentov žal izmuznil, vsekakor pa bomo zadevo morali nadoknaditi ob katerem izmed še prihajajočih samostojnih koncertov tega izjemnega domačega tria. Po Širom so sobotni večer v Kinu Šiška in s tem tudi samo  Drugo godbo - že na oni strani polnoči - sklenili v Libanonu bazirani izvajalci, ki izraze svoje kulture mešajo z vplivi modernih glasbenih derivatov.

Prva je bila na vrsti Yasmine Hamdan, etablirana predstavnica arabskega popa, ki zvok svoje glasbe ves čas osvežuje. V svojem setu nas je skupaj z bandom, ki so ga sestavljali Cedric Leroux na kitari oz. basu, Minh Pham na električnih in drugih klaviaturah ter Loic Maurin na bobnih, popeljala med svoje starejše izdelke ter rezultate marčevskega LP-ja Al Jamilat, na katerem se povsem približa modernim trendom in vzporednemu elektronskemu pečatu. Hamdan je publikino pozornost na svoje reverbirane vokale delila z vložki članov banda, nastop pa odvodila suvereno, ga tudi moderirala ter ljubljanski publiki podala opombe ter zahvale.

Svojo odrsko prezenco je Yasmine pridno izkoriščala za bogatenje vizualnega aspekta koncerta, ki je z množico luči in drugega svetlobnega okrasja, uperjenega v publiko, na oder in same glasbenike, ustvarjal vtis pravega mini-spektakla. Tudi zvok v Katedrali Kina Šiška je bil močno basovsko zaznamovan. Ob zadnjem komadu, ki je kasneje izpadel kot zelo dobro osmišljena priprava terena za bis, je dosegel celo razsežnosti stroboskopskega rockovsko gnanega šova. V bisu se je Yasmine nato vrnila v mirnejše, zasanjane vode svojega repertoarja in se med drugim poklonila kaotičnemu, a vendarle izjemnemu Bejrutu. Enega komadov pred končnim slovesom je Hamdan namenila ogrevanju oz. poskočnejšim plesnim ritmom ter publiki subtilno namignila, kaj jih čaka ob naslednjem nastopu.

Za konec je oder zasedlo še zadnje ime letošnje Druge godbe. Eden pionirjev libanonskega hip-hopa Rayess Bek in bejrutska vizualna umetnica La Mirza sta lani soustvarila projekt, ki arabsko pop kulturo približuje evropskemu poslušalcu. Nastopajoči so na odru zavzeli obrobne pozicije, prostor v sredini pa prepustili projekciji, ki v projektu Love and Revenge predstavlja vlogo pripovedovalca zgodb, obogatenega z zvočno narativo že omenjenega Rayessa Beka, ki je skrbel za vzorčenje in ritmiko, Mehdija Haddaba na električnem oudu in Juliena Perraudeauja na električnih klaviaturah. La Mirza pa je za VJ pultom simultano improvizirala s scenami, ki jih vzorči iz filmov zlate dobe egiptovske filmske industrije.

Tako smo videli zgodbe o ljubezni, maščevanju, zapeljevanju ter takšnih in drugačnih bojih, ki so jih na platnu ob komadih uprizorile legendarne egiptovske filmske in glasbene zvezde. Slišali pa smo eklektiko arabsko zaznamovanih vokalov, godalnih in pihalnih orkestrov, alžirskega melosa solaž neverjetnega Mehdija na električnem oudu, subtilnih Perodojevih elektronskih klaviatur in basovskih linij ter Bekovih bitovskih poigravanj, ki so dvigovala in spuščala napetost ter ustvarjala trip-hopovske, hip-hopovske in elektro-pop vzpone ter padce in tako postopoma razgibavala telesa ljubljanske publike.

Nekatere zgodbe so bile spete v dva, tri komade in jasno je bilo videti, da La Mirza v tem projektu ne opravlja običajne VJ-jevske vloge nadgrajevanja glasbenega izraza, ampak je z izborom filmov in posledičnega vzorčenja filmske glasbe odločilno sodelovala tudi v soustvarjanju glasbenega aspekta predstave. Muzika se je tako prepletala z dramatičnimi filmskimi elementi in ustvarjala tudi komične momente; prav zabavno je bilo videti prepevanje in poplesovanje egiptovskih filmskih superzvezdnic sedemdesetih na moderno britansko bass elektroniko.

Celoten nastop je zaznamovala igrivost, zabavno noto pa so Love and Revenge kronali s končnim povabilom k plesu na odru, na katerega so se do zdaj že dodobra ogreti poslušalci z veseljem odzvali. Zaključek 32. festivala Druga godba sta tako pospremila še bis v obliki zabave na zapolnjenem odru Kina Šiške in tudi za Love and Revenge nadpovprečno razplesana publika.