Gala hala, 6. 12. 2012

Specialka je tisti koncertni organizator, ki se skuša zadeve lotiti malo drugače. Torej namesto koncerta s predskupino ponudijo koncertno izkušnjo, ki je ali malo drugačna zaradi svoje narave ali pa ponuja globlji uvid v določeno glasbeno sceno. Začelo se je z dogodkom, ki se je posvetil Nirvanini obletnici Nevermind, na katerem so domači bendi ponudili svoj pogled na to odmevno ploščo s svojimi priredbami njenih pesmi. Komaj smo si letos polizali rane po 24-urni glasbeni veselici, že je Specialka ponudila nov dogodek. Vas zanima, kaj se je zanimivega dogajalo v letošnjem letu in kateri bendi so izdali nove plošče v Sloveniji in po republikah naše bivše domovine? Odgovor se je skrival na petkovi Specialki, kjer je pet skupin predstavljalo, kako plodno je bilo za njih to skoraj preteklo leto.

Kot prva sta nastopila It's Everyone Else, prekmurski hrupni dvojec, ki se je kot ponavadi postavil pod oder, tik pred publiko. Njuna glasba je neposredna in brez ovinkarjenj publiki vržeta v obraz umazanijo in grobost, ki jo proizvedeta izpod sintetizatorjev zvoka. Čeprav njun zvok na nek način deluje umetno in distancirano, jima kljub hrapavem trušču uspeva vanj vključevati toplejše tone. Res je, da se preprosta in minimalistična melodija skriva pod hrupno navlako hladnih ritmičnih izsekov in bi lahko delovala nadvse plastično, a imata  It's Everyone Else v sebi topel človeški faktor. To pa je pank in vokalna izpoved, kjer izstopajo vratne žile in povezuje ritmično podlago in zvoke sintetizatorjev v celoto, kjer se zabriše meja med organskim in anorganskim. Ko k temu dodamo še nenehno izmenjavo vokala in igranja melodičnih vzorcev, dobimo kljub začasni odtujenosti nadvse intenzivno koncertno izkušnjo, ki povezuje tako njiju kot poslušalce.

V letošnjem letu je Vlasta Popić, bend iz hrvaškega Varaždina, izdal ploščo Za očnjake, ki so jo že predstavili slovenski publiki. Gre za preprost post-pank indie band, ki ga poleg kitarista in basista tvori še bobnarka z izjemno energičnim pristopom. Ogromno energije je potrebno vložiti, da v osnovi preproste pesmi zadihajo in pridobijo več kot potrebno večplastnost. Vlasta Popić to dosega z zelo povezanim pristopom, kjer najbolj izstopata kitarist in bobnarka. Če so nastop začeli preprosto s kratkimi in enostavnimi pesmimi, ki pa so zaradi odrske izvedbe nadvse privlačne in ritmično nalezljive, so skozi koncert vedno bolj dosegali širitev svojega zvoka. Enostavnost pesmi se je vedno bolj umikala širšim kitarskim posegom, ki so vsebovali prijetno mero hrupnega raziskovanja, tako da so v celoti ponudili nadvse razgiban koncertni nastop. Mladostniška energija je na odru delovala na polno, pri tem pa gre posebej izpostaviti razigrano bobnarko Teno.

Tretji so nastopili Grrizli Madams, ki so pri Založbi Radia Študent v letošnjem letu izdali svojo drugo studijsko ploščo Sntntn. Instrumentalni trio, ki občasno po zaslugi nove plošče ponudi tudi vokal, je ponudil nastop, ki so ga zaznamovali hitri in nenehni ritmični premiki, tako da zahtevajo malo večjo koncentracijo publike. V spominu se še nahaja njihov pretekli koncert, kjer so ponudili malo več melodičnosti, tokrat pa se zdi, da so se zadeve lotili bistveno trše in brezkompromisno. Grrizli Madams v sebi nosijo večplastnost, ki se kaže tako v matematični natančnosti kot v stonerski psihedeliji. Tokrat je prevladoval bolj agresiven in trd pristop, kjer je bilo mehkobe bolj za vzorec. Namesto tega je skupina delovala v bolj močnem in nalomljenem slogu. Bend, ki že grize skozi nove pesmi, je tako ponudil glasen in ritmično razgiban koncert.

Iz Srbije so na oder Gale Hale prišli Kriške in s sabo prinesli po sebi imenovan studijski prvenec, izdan pri založbi Odličan Hrčak. Skupina, ki je nastala iz beograjskega benda Zemlja broj 9, v sebi nosi zvočno atmosferiko, ki se zdi temna,  drugič rahlo krautrockerska ali prijetno razigrana. Svoj značilen zvok dosegajo preko klaviatur, za katerimi stoji pevec in se odlično povezuje z ostalimi rockersko klasičnimi inštrumenti. Čeprav Kriške kot rečeno ponujajo nekakšen atmosferski patos, pa vseskozi presenečajo s hrupnejšimi izseki, ki raztrgajo miren potek pesmi in jo vržejo v vrtinec tonov, ki se bližajo podobi kaosa, ki pa mu ne podležejo celoti. Njihov nastop se na prvi pogled zdi prijetno atmosfersko obarvan s pop priokusom, a kaj hitro se stvari obrnejo na glavo, saj se pesmi razvijajo v hrupnejše dele in s tem skozi ves koncert širijo svojo zvočno podobo. Kriške so se tako pokazali kot bend, ki se naslanja na prijetno zvočnost, skozi katero pa se prerivajo močnejši hrupni glasbeni izleti.

Piko na koncu je postavila Dot oziroma  Nataša Muševič, producentka in didžejka s svojim DJ setom, ki je bil dubstepovsko obarvan, pa čeprav je v domačih klubih dubstep še vedno bolj izjema kot pravilo. S tem je nadvse poživila celoten Specialkin večer, saj so poslušalci, ki so vztrajali do konca večera, razigrano zasedli prostor plesišča, medtem ko so se njene basovske vibracije naselile nekam globoko v črevesja gibajočih se teles.

Specialka nem je osvežila spomin na preteklo leto in ponudila priložnost, da smo se še enkrat ozrli na nekatere bende, ki smo jih že videli in slišali na naših odrih. Čeprav je bil celoten večer bolj skromno obiskan, so skupine s svojimi nastopi prepričale zbrane poslušalce. Slišali smo bende, ki se, razen zadnje nastopajoče, gibajo okoli rockerskega izročila, in bili priča pestremu večeru z razgibanimi koncertnimi nastopi.