MKI Mansarda, Lendava, 16. 6. 2014

Vsake toliko se zgodi, da se usedeš v avto in se odpelješ na koncert nekam v neznano, s staro ekipo, ampak z isto dobro voljo, kot si to delal, ko si bil malce mlajši. Lendava je v 3 P.M. Še posebej, če se tja odpraviš iz Kopra, po drugi strani pa je res, da zahvaljujoč punku na ta način spoznavaš nova mesta.

V Lendavi je mladinski klub Mansarda in včeraj sta tam igrala dva benda, Disciples of Christ in Full of Hell, oba iz ZDA. Klub je prijetna mansarda s šankom, majhnim ozvočenjem, kavči iz palet, skratka izgleda kot pravi mladinski klub. Za včerajšnji dogodek so bili napovedani tudi hrvaški Nullified, ki pa so odpadli.

Prvi so nastopili Disciples of Christ, bend iz mesta Washington. Njihov začetek je bil malce ponesrečen, saj so imeli težave z mikrofoni za vokal. Takoj od začetka so začeli mučiti prisotne s feedbackom ojačevalcev in končno je bend eksplodiral v drveči grindcore. V samem bistvu gre za prvinski grind bend, ki se spogleduje z nekaterimi pristopi powerviolenca, kot na primer s počasnejšimi deli, primernimi za razgibavanje pod odrom. Bobnar, ki sicer igra pri Coke Bust in Magrudergrind, je tisti, kateremu gre hvala, da so se Disciples of Christ uveljavili na grind in HC sceni. Zato je bilo logično pričakovati brzinsko in intenzivno bobnanje. Bas in kitara sta bila distorzirana do maksimuma, tako da so bili rifi popolnoma popačeni, ampak to je poanta benda, saj igra res hrupni grind. Vsi trije člani so bili zadolženi za kričanje, najbolj zanimiv pa je bil kitarist, ki je imel mikrofon tako nizko, da je moral biti praktično v telemarku, da je lahko pel. Koncert se je zaključil v 20 minutah! Tako kot mora biti, kratko in sladko.

Full of Hell so začeli na enak način z ogromno feedbacka. Tokrat je bil zvok basa in kitar bolj razločen, ampak še zmeraj zelo umazan. Full of Hell so res eksplodirali kot prava nuklearna bomba, nekaj, kar je težko opisati z besedami, saj je bil njihov nastop tako intenziven že od samega začetka. Na trenutke so te pustili popolnoma presenečenega, tako da si lahko samo občudoval njihove fizične sposobnosti. Vsi člani so dali vse od sebe in to je bend, ki premika meje žanra. Bobnar je nasilno mlatil po bobnih in to ne z neko virtuozno bobnarsko tehniko, to je bila čista človeška moč v stilu tolči, kolikor močno lahko in kolikor hitro se da. Še vedno je bil točen in usklajen z vsemi člani benda. Tudi vokalist je dajal vse od sebe in tako brutalno kričal, da si se čudil, kako si ne uniči glasilk. 

Full of Hell so zelo dinamičen bend, ki skačejo iz grinda v počasne sludge dele ali pa igrajo drveči crust, ki meji na kaotičen hardcore. Najbolj pridejo do izraza, ko iz hrupnih delov eksplodirajo v rušilni grindcore, kar deluje res intenzivno, in te zvočni zid prav odbije stran. Med komadi je pevec z mešalko in raznimi pedali delal dodaten hrup, ki se je raztegnil tudi v komade. Tako kot Disciples of Christ so Full of Hell zaključili svoj nastop po dobrih 20 minutah. Teh 20 minut je bilo polno energije in strasti, ki jih je res težko opisati z besedami, bili so trenutki, ko si lahko samo občudoval bend, in trenutki, ko si si želel zdrobiti vse, kar bi ti prišlo pod roke. Njihov nastop se bo uvrstil v „top-shit“ lestvice tega leta!

Zanimivo je videti, kako je bend zrasel iz nekega navadnega temačnega hardcora v pravo hrupno pošast. Dve leti nazaj so igrali v Menzi pri koritu in že takrat so dosti dali na hrup, ampak včeraj so bili še precej bolj ekstremni. Full of Hell so konstanto na turnejah in konstantno izdajajo plate. Ustvarili so si ime na svetovni hardcore sceni in turajo z vedno pomembnejšimi bendi, letos bodo sodelovali celo z Merzbowom. Full of Hell, nekaj več kot 20 let stari dečki, bodo definitivno pustili pečat na sceni vprihodnjih letih.

Drug, bolj žalosten aspekt tega dogodka je bilo videti le 15 ljudi na koncertu, kar je še en dokaz, da je trenutna HC scena pri nas sestavljena le iz „scene kids“, to pomeni folka, ki potrdi prisotnost na facebooku, a dejansko nikoli ne pride na koncert; ki posluša to, kar je cool, in se zgodi v Ljubljani. Folk, ki je poln besed, ampak preveč len, da bi kaj naredil; ki ima prave majčke bendov, naročene prek interneta, pozira s svežimi tetovažami, čez par let pa bodo vsi tile frajerji prodane duše, ki jim je bilo vse to le del odraščanja.

Čez celo Slovenijo se je peljal Luka Bevk, samo zato, da je dvakrat slišal po dvajset minut neznosnega hrupa.

http://disciplesofchrist.bandcamp.com/

http://fullofhell.bandcamp.com/