Kino Šiška, 23. 10. 2015

Petkova Indekš lekcija Kina Šiška je gostila bradate profesorje z Danske, ki smo jih v naši prestolnici že lahko slišali v sklopu festivala Ment. Get Your Gun so nastali leta 2008 v postavi Andreas Westmark na kitari in vokalu, njegov brat Simon na bobnih in pa Soren Nørgaard na basu. Slednji jih je zapustil pred slabim letom, tako da sedaj z bratoma igra nov basist. Včasih se jim pridruži tudi violinist, ki pa se na tokratno turnejo zaradi drugih obveznosti ni odpravil. Lani so izdali tudi svoj prvi album z naslovom The Worrying Kind, ki ga na Radiu Študent sicer nismo predstavili, a gre vseeno za odlično izdajo, vredno poslušanja. Vlogo predskupine je tokrat prevzel ljubljanski kvartet NeSeBat, čigar prvo izdajo lahko v kratkem pričakujemo pri Založbi Radia Študent.

NeSeBat so relativno mlad bend, a so njegovi člani že stari znanci slovenske glasbene scene. Za bobni sedi Tina Jenko, bas kitaro igra Robert Vrtovšek – Maček, za kitare pa poprimeta Tomaž Drozg in Arnold Marko, ki opravlja tudi vlogo glavnega vokalista. V Komuni – mali dvorani Kina Šiška – so približno petdesetglavi publiki predstavili svojo zmes alternativnega rocka, bluesa in punka, začenši s komadom Killer, pa prek Niemals, ki poleg nemškega besedila vsebuje prehode razpoloženja iz jeznega v veselo in nazaj. Nato sta bila na vrsti Those Ordinary Days in morda najboljši komad Deliverance. Sledil mu je novejši Hey Little Mary, kjer je instrumentacija zanimiva, saj linije instrumentov zanalašč potujejo ena mimo druge, a nato umanjka kontrastni del, kjer bi se srečale in skupaj zaružile, kot se zagre. Najzanimivejši instrument so večino časa bobni, ki pri Going Down prevzamejo kar glavno melodično linijo pesmi, bas in kitare pa jo le okrašujejo. Zaključili so z venčkom trših komadov, z vrhuncem na State of No Mind, kjer se je dogajanje na odru končno zares razživelo, saj je Arnold odložil kitaro in postal pravi frontman zasedbe. Splošni vtis je poslabšalo nepotrebno govorjenje med komadi, ki je večkrat prekinilo tok koncerta.

Nato so na oder stopili Get Your Gun. Z dolgim ambientalnim introm  so ustvarili pravšnje vzdušje in nas počasi spravili v miselno stanje, v katerem smo lahko nato optimalno doživljali koncert. Komuna se je počasi začela spreminjati v Valhalo, bradati, v plašč oblečeni Andreas pa v mogočnega nordijskega polboga, ki smo ga gledali skoraj s strahospoštovanjem. Natančno izvedene subtilnosti in odlično zgrajen zvok so še dodatno stopnjevali občutje, v katerega je publika zapadla že po nekaj izvedenih komadih. Vikinški Get Your Gun se v svojem plenilskem pohodu niso ustavljali, da bi ustvarili dialog s poslušalci. Njihova glasba je tako natančna in čutna, da je vsak nepotreben dražljaj, kot je na primer zapiranje in odpiranje vrat v dvorano, deloval moteče. In res to ni koncert, na katerem se vmes odpraviš na čik ali po pivo, saj zahteva polno pozornost in predanost glasbi. Dovolj povedno je že dejstvo, da je, medtem ko je Andreas kakih dvajset sekund uglaševal svojo kitaro, v dvorani vladala grobna tišina.

Začeli so z novim, še neizdanim komadom, ki je kot rečeno služil za počasno potapljanje publike v njihov svet. Nato so sledili štirje komadi z albuma, za njimi pa odlični Tallest Trees, ki ga najdemo le na EP-ju. Sledila je še ena nova kompozicija Love Like Feathers, pri kateri Danci ne odstopajo od prepoznavnega stila. Če bo naslednji album sledil vzorcu te pesmi, bo po kvaliteti prav lahko prekašal prvenec. Naslednja komada, naslovni The Worrying Kind in Call Me Rage, za katerega so posneli tudi videospot, sta ponudila energijski vrhunec koncerta, ki so ga zaključili z zadnjo skladbo albuma, Tender Lies. Ta je kot dolga in umirjena balada služila za lep spust s tripa, ki ga je predstavljal koncert. Spet smo se znašli v Komuni Kina Šiška in čeprav je publika zahtevala še, ji Get Your Gun niso ustregli. Po minuti je na oder prikorakal Andreas in z jedrnatim »We don't do encores« razblinil upe občinstva. 

Koncert Get Your Gun je v Kino Šiška privabil borno, če ne žaljivo število ljudi, kar je glede na dober obisk in odziv na festivalu Ment res presenetljivo. Približno 150-glava publika se je proti koncu koncerta celo razredčila, saj je bila ura in pol glasbe Get Your Gun za njih očitno prevelik zalogaj. Tudi predskupina, čeprav sploh ne slaba, je bila za ta koncert zaradi žanrske nekompatibilnosti izbrana neustrezno. Sicer res ni najlažje izbrati predskupine za zasedbo, ki ima tako individualen in samosvoj stil, a si je pred Get Your Gun veliko lažje predstavljati hrvaške Moskau, ki smo jih pred enim tednom poslušali v Tolpi Bumov. Čeprav je Klub Gromka, kjer smo Get Your Gun poslušali pred dobre pol leta, ponudil boljši ambient kot morda preveč sterilna Komuna, so Danci znova uspeli prikazati odličen nastop. Upajmo le, da jih maloštevilnost publike ne bo odvrnila od ponovnega obiska.