GOLD, Reverend Haze
MKNŽ Ilirska Bistrica, 18. 10. 2016
Klubska sezona je v polnem zagonu, v torek celo na previsokih obratih, saj je bilo zanimivih koncertov kar nekaj. V Kinu Šiška so nastopili Acid Mothers Temple, v bivšem Koprskem Mladinskem Centru Dopethrone… Mi pa smo se odpravili na GOLD in Reverend Haze, ki so nastopili v ilirskobistriškem MKNŽju.
Publiko MKNŽja so ogreli domači Reverend Haze, bivši klubski maratonci. Bend se je od Klubskega maratona malce spremenil - moški vokal so zamenjali z ženskim. To je dalo bendu nov elan in še boljšo zvočno kemijo. Reverend Haze so koncert uvedli z inštrumentalnim komadom, ki je bil že sam po sebi dovolj zanimiv, da ni potreboval vokala. Koncert so nadaljeval z vokalistko, ki bend dejansko dvigne na višji nivo. Spretno prepletanje kitarskih rifov med klasičnim stonerjem in tršim rockom sta kitarista izvajala suvereno. Kitarsko delo je bilo skozi celoten nastop zelo dovršeno, polno detajlov in spevnih melodij. Žal pa smo drznost pogrešali ob kreativni plati njihove glasbe. Podobno kot pri 100 G's gre pač za klasično interpretacijo žanra. Radi bi slišali več ekstremov in manj konformizma. Pogrešali smo več distorzije, več brzine, ali pa počasnejše in bolj psihedelične pasaže. Nikoli denimo tudi ne zaplavajo v tisti stonerski ponavljajoči se „groove“. Na trenutke je vsega preveč in namesto, da bi z mislimi zaplaval v glasbo, se koncentriraš na to, kaj se dogaja na odru. Reverend Haze so iz koncerta v koncert boljši, a jim manjka še vsaj nekaj malega preden podo postali zares odličen bend. Pohvaliti je treba tudi tonsko sliko in predvsem tončevo pozornost na pevkin vokal, saj ga je z reverbom manipuliral ob ravno pravih trenutkih. Reverend Haze za bližnjo prihodnost napovedujejo svoj prvenec in mi ga nestrpno pričakujemo.
Zvezde večera so bili GOLD, ki sicer prihajajo iz Nizozemske, po novem pa imajo v zasedbi tudi kitarista, ki je naše gore list. Za GOLD namreč igra Jaka Bolič, član domačih Leechfeast. Bend je postal obče znan po lanski plošči No image, pred kratkim so bili na turneji s Converge, glava benda Thomas Sciarone pa je igral celo pri Devil's Blood.
Gold so koncert odprli s skladbo Only Death Is Real, kar se je izkazalo za pravo odločitev. Uvodni riff tega komada ustvari pravo atmosfero in deluje kot nekakšna iniciacija v ritual. Takoj, ko je v ušesa udaril prvi komad, nam je bilo jasno, da je pred nami ena boljših koncertnih izkušenj leta. V šusu so odigrali še Servant in Old Habits. Izkušnja zvoka je bila podobna tisti ob poslušanju plate, seveda v svoji bolj surovi in zaradi tega tudi bolj energični različici. Kljub temu, da so v bendu kar trije kitaristi, smo največ pozornosti posvečali prav Thomasu, ki je, ko je govora o kitarskih rifih, prevzemal osrednjo vlogo. Poleg kitare je največ pozornosti požela še pevka, ki je s svojim glasom in predvsem teatralnim nastopom očarala publiko. Vrhunec nastopa so bili prav tisti deli, v katerih sta se kitara in vokal ujela v harmoničnem sožitju. Poleg starih komadov s plate No Image so nam postregli še z dvema novima. O njihovi prihajajoči plošči bomo več slišali v kratkem intervjuju, ki smo ga opravili z njimi in bo predvajan v terminu za RŠ koncert prihodnji teden. Novi komadi zelo spominjajo na Only Death is Real in Servant, skladbi, ki na plošči No image tudi najbolj izstopata. Držijo se formule, v kateri kitare igrajo nekakšne psevdo-black metal rife z melodijami, ki niso tako temačne, temveč nekje vmes, bas in boben pa ostajata v tipični rockovski formi. Prav subtilno spogledovanje z black metalom in kompromis med konvencionalnim hard rockom in okultnim metalom sta tisto, kar bend naredi zanimiv. Od nove izdaje si obetamo veliko - dvomimo, da nas bo razočarala.
MKNŽ se je znova izkazal za odlično koncertno lokacijo tudi med tednom. Klub je bil poln in vzdušje je bilo vrhunsko. Klub je nabavil tudi človeško dim mašino, ki pa je bila žal zelo moteča in izven konteksta.
Dodaj komentar
Komentiraj