Klub Uljanik, Pulj, Hrvaška, 14. 7. 2018

Poletje je čas predvsem velikih večdnevnih glasbenih festivalov ... Seveda se v tem času dogajajo tudi klubski koncerti, a verjetno poleti ni veliko ljudi, ki bi bili zelo navdušeni nad pretiranim švicanjem v majhnem prostoru, ko temperature pogosto presežejo rekordne vrednosti. Zato je super, če se zgodi tudi kak enodnevni open air dogodek, kot je bil na primer sobotni Viva La Pola!, koncertni mini fest, ki se je odvil na dvorišču kultnega rock kluba Uljanik v Pulju na Hrvaškem.

Že sam Uljanik ima kultni status, saj deluje že dobrih 55 let, kar pa se samega festivala Viva La Pola! tiče, se tudi tega drži svojevrstni kultni status, saj vselej poskrbi za dober nabor tako domačih kot tujih bendov. V zadnji letih so v Pulju na oder pripeljali zasedbe, kot sta Biohazard ali Agnostic Front, letos pa so nas zelo razveselili z novico, da bodo prvič gostili tudi ene in edine Madball. Staroste newyorškega hardcora so v Pulj prišli naravnost z Exita, seveda pripravljeni predstaviti svoj najnovejši album For The Cause in hkrati postreči z dozo legendarnih hitov.

Kljub muhastemu vremenu, ki kvari občutek tega poletja že od – ironično! – prvega poletnega dne dalje, je Viva La Pola! zadela lep in sončen dan ter prijetno topel in jasen večer. Strahovi, da bi se ljudje bolj kot v švicu mosh pita namakali v dežju, so bili tokrat odveč. Atmosfera je bila super, ljudje sproščeni in prav lepo pa je bilo videti, kako se je nabrala ekipa z vseh vetrov – tako so na dvorišču Uljanika poplavo hardcorovcev tvorili ljudje iz vseh živih koncev Hrvaške, nekaj jih je bilo tudi iz Italije, veliko pa je bilo tudi zvestih poslušalcev iz mariborskih in prekmurskih koncev. Ta dobronamerna masa predvsem potetoviranih teles v majicah vseh živih znanih in neznanih HC-skupin je z odprtimi rokami pričakala že prvo skupino večera, puljske hardcorovce Sick Crap.

Sick Crap je HC kvintet iz Pulja, ki piči old school hardcore v maniri ameriških HC bendov, kot so Cro-Mags, Gorilla Biscuits, Black Flag, zgodnjih Agnostic Front in podobnih. Njihova vrlina je brzina, a so si komadi v veliko primerih podobni kot jajce jajcu, zato na trenutke bend vseeno deluje rahlo monotono. Kljub temu pa bend deluje tudi izredno dinamično, za kar bend poskrbi z norenjem po odru, predvsem pa je učinkovit njihov družbeno-kritični, a hkrati precej sarkastično zajebantski vokalist. Sick Crap so tako napadli vse – od fašizma do hrvaške vlade in hkrati pa provocirali folk v norenje. Pravi puljski bend v vseh pogledih, ki ga z veseljem postavimo na piedestal ob Kud Idijote, Anti-Otpad, Attack na Battack, Lizatore pizdere in tako dalje.

Sledili so .Upset iz Zaboka, torej bend iz hrvaškega Zagorja, ki za razliko od Sick Crap bolj spominjajo na HC bende drugega vala, recimo na zgodnje Biohazard, My Own Victim, kasnejše Agnostic Front in podobne. Njihovi komadi so precej bolj razgibani, vendar pa je njihovo povezovanje programa za odtenek manj efektivno kot pri Sick Crap. Ne bi želeli dati vtisa, da so .Upset generalno gledano dolgočasen ali slab bend. Ravno nasprotno! Ekipa je na njih trgala še bolj, saj bend deluje že precej dolgo in veliko špila, njihovi komadi pa so v svoji hitrosti in dinamiki celo primernejši za norenje na ogromnem betonskem podiju. V vsakem pogledu sta Sick Crap in .Upset ogrela folk do takšne mere, da je bilo čakanje na Madball že prava muka, saj nihče ni hotel dovoliti utrujenosti, da bi prevzela telo.

Na srečo je newyorška zasedba po 20 minutah lepo poskrbela za to, da smo se hitro segreli, že v taktih otvoritvenega komada Rev Up je postalo jasno, da bo norenje z Madball doseglo želeni višek. Kvartet je z dobrim razlogom eden najbolj znanih predstavnikov newyorškega hardcora, saj svoje sporočilo, glasbo oziroma kar samo NYHC kulturo v vseh pogledih goji in širi že več kot 25 let. Edini preostali član izvirne postave je vokalist Freddy Cricien, za katerega je jasno, da je še vedno enako zagnan kot v samih začetkih. Ne miruje, vsak njegov nagovor je iskren, nepretenciozen in nič klišejski. Seveda se ponavljajo kakšna vprašanja tipa Kdo tukaj danes Madball vidi prvič?, a tudi v teh trenutkih je jasno, da zasedbo to dejansko zanima, jim daje dodaten zagon, da bi pustili še boljši vtis. In Madball so pustili odličen vtis – ne glede na to, ali so igrali komade s frišne plošče For The Cause ali stare hite predvsem z albumov Set It Off, Hardcore Lives oziroma Infiltrate The System, publika je sprejela vse. Bilo je dretja, petja, stejdž-dajvanja, še posebej ob komadu Born Strong, ko so se bendu na odru pridružili mosherji iz publike in naredili totalno norišnico. Kar lep čas so jih potem spravljali dol, a tudi po tem se je divji ples nadaljeval. Zelo posrečen je bil del koncerta, ko je puljska ekipa pevcu podarila navijaški šal, dres in celo zastavo, ki so jo potem obesili na bobne, Freddy pa je navdušeno povedal, kako je Hrvatom hvaležen, da so naprali Angleže, ki so pred tem naprali njegove favorite, Kolumbijce. Ko je potem dal vedeti še, da bo v finalu navijal za Hrvate, se je folku le še dodatno snelo. Madball so sicer že po dobri uri zapustili oder, a pustili vtis, ki bo trajal in trajal.