Channel Zero, 3. 10. 2015

V soboto se je v Ljubljani ustavil Nate Hall, kitarist in vokalist psihedeličnega benda U.S. Christmas. Poleg igranja v omenjenem bendu je Nate aktiven tudi s svojim solo projektom, s katerim se je predstavil v klubu Channel Zero. Nate Hall ustvarja temačen folk blues s psihedeličnim pridihom, njegov stil temelji predvsem na zapuščini velikih kantavtorjev iz ZDA, kot so Bob Dylan, Neil Young, Bruce Springsteen in predvsem Townes Van Zandt. Lani je mdr. sodeloval na plošči Songs of Townes Van Zandt, ki je poklon enemu najvplivnejših kantavtorjev vseh časov. Poleg Nata na tej kompilaciji sodelujejo še John Baizley in Mike Scheidt. Plošča je izšla pri nemški založbi My Proud Mountain in seveda za Neurot Records, pri kateri je svoj prvenec, A great River, izdal tudi Nate Hall.

Koncert v Channelu je bil intimen in tih, s skromnim številom obiskovalcev. Nate je bil oborožen z električno kitaro, njene zvoke pa je manipuliral z raznimi efekti, ki so ustvarili večplastno zvočno sliko. Klub je zapolnil predvsem kitarski reverb. Zvoki kitare so bili dinamični, na trenutke je bila kitara zelo tiha, bilo pa je tudi nekaj momentov, ko je prostor zapolnila distorzija. Podobno lahko rečemo tudi za Nateov vokal, ki se je prilagajal zvokom kitare in tudi vzdušju v samih skladbah. Njegov glas najbolje deluje v minimalnih folk rifih, ko njegove glasilke ustvarjajo nizke in otožne melodije. V primerih, ko je zvišal ton svojega glasu, je delovalo, kakor da fuša, ampak takšen način petja goji tudi na posnetkih, s čimer poskuša doseči nekakšno čustveno katarzo.

Kot smo že prej izpostavili, je Nate Hall veliko črpal od Townesa Van Zandta in njemu v čast je tekom koncerta odigral tudi tri njegove skladbe. Prva je bila Pancho and Lefty, ki jo najdemo tudi na prej omenjeni kompilaciji. Nato je odigral Kathleen in še Our mother the Mountain, ki je prav tako na tej kompilaciji. Dotični komadi so bili odigrani kar med njegovo „set-listo“, kot priredbo je napovedal le Kathleen. Žal pa ni odigral še odlično interpretirane Townsove skladbe Waiting Around To Die.

Vzdušje v klubu tekom koncerta je bilo porazno. Za šankom se je zbiral folk in motil koncert z glasnim govorjenjem. Ne razumemo, zakaj na takšnih intimnih koncertih ne zaprejo šanka in pustijo glasbeniku, da ima svoj trenutek. Druga izjemno moteča stvar so bili mobilni telefoni, ki so se oglašali med koncertom ... Skratka, atmosfera, ki jo je Nate skušal ustvariti, je bila konstantno motena. Res škoda, da občinstvo tega ne zna  spoštovati. Odnos glasbenika je bil (tudi zato) ambivalenten in na trenutke je delovalo, kot da hoče čim prej končati s svojim nastopom.

Tega je zaključil s skladbo, v bistvu poezijo, ki jo je prebral ob spremljavi kitarskega feedbacka.

https://www.facebook.com/Nate-Hall-221469457884975