Gala hala, 10. 4. 2015

Rx:tx, domača neodvisna založba, se lahko pohvali z že kar lepim naborom odličnih tujih gostov elektronskega hip hopa, med katere štejejo tudi Free the Robots, Kutmah in Débruit. Tokrat pa so povabili Londončana Slugabeda, ki se že od leta 2012 bolj ukvarja s svojo založbo Activia Benz, in jo je tokrat prišel ambasadorsko predstaviti. 2012 je tudi leto, ko je Slugabed na Ninja Tune izdal album Time Team, na katerem je pokazal svojo vizijo zlivanja stilov, ki jih je večinoma povlekel iz hip hopa in dubstepa. 

Igranje okoli polovičnega tempa skladb je med njegovim DJ nastopom pogosto delovalo kot most med bolj ritmično nasičenimi plesnimi skladbami in počasnejšimi hip hop zibalicami. Poleg njega je bil headliner večera tudi domači Pavemental, ki ga drugače poznamo pod psevdonimom Octex. Ta je ob bok Londončanovi eklektični mešanici različnih kultur postavil svojo idejo sodobnega beata. Pri Pavementalovem ep-ju Streeteepy v ospredju stojijo bobni in njihov ritem. Definirani zvočni udarci v primernem okolju posrečeno in meditativno reflektirajo skaterske trike oziroma zvoke, ko deska udari ob mestna tla. V klubskem okolju pa kljub nevpadljivi, a vseeno prisotni melodični podlagi lo fi sintov taka glasba težje pade na plodna tla. Za prijetno poslušanje Pavementalove glasbe je potrebno rahlo več koncentracije, kolikor jo je povprečni petkov obiskovalec metelkove pripravljen odšteti od svojega družabnega razpoloženja. Vseeno plesišče nikoli ni bilo prazno. Gruča ljudi se je nabrala že ob Borkinem nastopu, ki je obiskovalce ogrel s hip hop šlagerji Action Bronsona, Joeyja Badassa, Kendricka Lamarja, Ghostface Killaha in domačim kamniškim odkritjem Matter.

Za Pavementalom je nadaljeval Freeverse, ki je imel kasneje še en bolj kodeinsko traperski set in je ta deloval kot prehod med introspektivnim domačim gostom in stilsko razsežnim setom Londončana. Nastop Slugabeda je bil v osrčju večernega dogajanja, k čemur je poleg optimalne ure doprinesel tudi sam s svojo suverenostjo. Njegov set je bil ambiciozen, saj je pokrival številne stranske ovinke sodobnih elektronskih žanrov in pogosto kljuboval predalčkanju. In čeprav so bili kdaj prehodi med skladbami precej velik zalogaj, mu je uspelo ohranjati gibanje na plesišču v največjem številu. Videlo se je, da mu ne manjka izkušenj in da svoje delo opravlja že rutinsko. Sicer bi bilo veliko bolj zanimivo slišati njegov live set, a je skozi svoj nabor vseeno pokazal zanimiv vpogled v njegove navdihe in interese znotraj tega, kar počne.

Zadnji na vrsti, ljubljanski maček Felis Catus, pa si je svoj set sestavil nekoliko drugače. Medtem ko so bili vsi osredotočeni na hip hop ritem ali polovičen tempo hitrejših plesnih skladb, je Felis ubral house vižo in nabral klubske tračnice različnih producentov, ki sicer večinoma primarno delajo hip hop. Končni rezultat je bila barvita diskoidna mešanica klasičnega house ritma s soulovskimi vokalnimi in sintovskimi vsadki artistov, kot so Mike Gao, Boats, Lone in podobni. Ta sprememba k bolj konstantnemu ritmu je po ritmično napetem večeru zadnje še stoječe prizemljila in jih spet sestavila skupaj za še zadnjih par plesnih korakov.