Gromka, 4. 4. 2014

Včeraj, na aprilsko muhast pomladni večer, je v organizaciji KiborgSpužva Büking klub Gromka zatresel priljubljeni italijanski psihedelični sludge stoner trio Ufomammut. V Ljubljano so prišli ob koncu krajše balkanske turneje, ki jih je vodila prek Grčije, Bolgarije in Romunije, ter pristali v prijetno polnem klubu. Z žanru primerno pravoverno opremo in profesionalnostjo delavnega benda so oder zasedli točno ob napovedani uri ter dobro uro in pol publiki servirali to, po kar je prišla. 

Ufomammut so bend, ki na ploščah neprestano oscilira med precej rudimentarnim sludge/stoner riffingom ter ekskurzi v bolj psihedelično slojenje, ki vključuje tudi analogno elektroniko, vsega tega pa se lotevajo na trenutno moden »retro« način. Včeraj se je poudarek vsekakor prevesil na bolj direktno rockersko plat, ki se, čeprav smo slišali posamezne parte z maratonskih plošč »Eve« ter »Oro«, ni dolgo mudila pri poglabljanju zvočnega vtisa. Pripadajoča elektronska vrtinčenja in žvižgajoče sintovske linije so samplersko sprožali kar člani sami, najboljše pa so delovala ravno v trenutkih totalne nasičenosti. Celoten zvok je bil po pričakovanjih masiven in učinkovit, boke zibajoča glasnost pa neizpodbitna. 

Na neki način je bilo vse na svojem mestu, po drugi strani pa je bend na trenutke deloval rahlo plitko. Kar nekaj motivov je bilo preprosto preveč generičnih, da bi lahko stvar res zarezala in upravičila apokaliptično avro, ki se jih sicer drži. Mogoče bi bilo tukaj vredno razmisliti o razliki med težo, ki je rezultat glasnosti ojačevalcev in vešče tehnične postavljenosti, ter glasbenim materialom, ki je »heavy« že sam po sebi. A to so le nekateri možni pomisleki in morda niso nujno fer do benda, ki je celoten koncert pošteno oddelal in se ni šparal niti pri zares dolgem bisu, ki ga je zaključil zgodnejši komad »God«. 

Dogodek je bil tako za večino poslušalcev gotovo pravi praznik, saj so bendu dobesedno jedli iz rok, Ufomammut pa so z nami vzpostavili tisto pristno in zašvicano metal komunikacijo. Žal pa ob primerjavi z nekaterimi preteklimi sludge masakri v Gromki – denimo severnoameriškimi Cough in Graves At Sea ali pa domačimi Leechfeast -  koncert ni ponudil kakega očitnejšega presežka.