Pretočna platforma Spotify se že leta srečuje z obtožbami o prisotnosti lažnih umetnikov. Gre za fenomen, pri katerem peščica ustvarjalcev oziroma glasbenih družb ustvari izmišljene glasbenike in v njihovem imenu izdaja masovno sproducirano glasbo. Umetno ustvarjeni profili, o katerih onkraj pretočnih platform seveda ne obstajajo nobeni podatki ali zunanje reference, pa pogosto zasedajo mesto na Spotifyjevih popularnih plejlistah. S tem se ustvari iluzija, da glasbo na seznamih predvajanja ustvarja širok nabor ljudi, profiti pa se stekajo k le majhni skupini posameznikov, ki s tem odžirajo potencialni zaslužek dejanskim glasbenikom na platformi.

Eno izmed takih podjetij je pred kratkim izpostavil švedski časopis Dagens Nyheter. V poročilu so se lotili preiskave založnika Firefly Entertainment, mladega glasbenega podjetja, ki je v preteklih letih skoraj desetkrat povečalo svoje profite, v veliki meri po zaslugi lažnih glasbenikov. Od 830 glasbenikov, ki so bili povezani s podjetjem, jih je bilo kar 495 prisotnih na Spotifyjevih popularnih seznamih predvajanja. Prav tako je glasbo 500 glasbenikov Fireflyja v realnosti ustvarilo le 20 posameznikov, eden izmed katerih je na pretočni platformi izdajal svoje delo pod 62 psevdonimi. Skrb vzbujajoča je tudi povezava med vodstvom založbe in nekdanjim izvršnim direktorjem Spotifyja Nickom Holmsténom, ki naj bi tesno prijateljeval z enim od članov vodstva Firefly Entertainment. To seveda zanika kakršnekoli povezave s Holmsténom.

Fenomen lažnih glasbenikov na pretočni platformi je med drugim pritegnil tudi pozornost islandske ministrice za kulturo Lilje Alfreðsdóttir, ki se je ta teden sestala z direktorjem Spotifyja Danielom Ekom. Ministrica pravi, da je podjetje do zdaj ignoriralo prošnje za odstranitev lažnih računov, ki se predstavljajo kot islandski glasbeniki, saj naj bi ti po njenem mnenju islandsko glasbeno industrijo stali zaskrbljujočo količino denarja. Prav tu se spet srečamo s prej omenjenim Firefly Entertainment. Podjetje namreč skrbi za glasbenika z imenom Ekfat, ki se predstavlja kot rastoči islandski umetnik, nekdanji član legendarne zasedbe Smekkleysa Lo-Fi Rockers. A v resnici niti Ekfat niti domnevna skupina ne obstajajo, čeprav naj bi glasbenikovo delo bilo prisotno na Spotifyjevih seznamih predvajanja.

Porast lažnih glasbenikov na Spotifyju lahko delno obravnavamo s stališča navad uporabnikov pretočnih platform. Velika dostopnost pretočnih glasbenih platform prinese veliko število uporabnikov, ki v vsakdanu nimajo časa, da bi na platformah iskali posamezne komade, vendar vseeno radi poslušajo skladbe za spanje ali meditacijo oziroma si želijo z glasbo kurirati dnevne aktivnosti. Na tem mestu pridejo v igro seznami predvajanja, ki predstavljajo vedno pomembnejši del ekonomije pretočnih platform. Ročno zasnovani ali računalniško generirani poslušalcu zagotavljajo določeno počutje – naj bo to sproščena lo-fi glasba ali klavirski ambient. To vlogo tako imenovane »mood glasbe« pa niso prepoznala le mala založniška podjetja, temveč tudi večji glasbeni konglomerati, kot je Sony. Ta je prav tako vlagal v lastno masovno produkcijo podobne glasbe, kar se je za podjetje obrestovalo z milijoni rednih poslušalcev.

Pretočne platforme seveda niso slepe za ta tržna gibanja. Ker imajo nadzor nad tem, katera glasba se dejansko predstavi Spotifyjevemu poslušalstvu, imajo več prostora raziskovati možnosti, kako izboljšati lastne izkupičke in uporabniško izkušnjo; predvsem pri predvajanju glasbe večjih založniških družb, ki poberejo najvišje licenčnine. Zato je Spotify nedolgo nazaj napovedal zloglasni Discovery Mode, s katerim bi lahko glasbeniki za nižje licenčnine dobili prednost v algoritmih za sprotno predvajanje glasbe. Tako želijo tudi uravnati pomanjkljivosti lastnih algoritmov, ki jih za svoje namene izkoriščajo podjetja, kot je Firefly Entertainment.

Dejanski pisci glasbe, ki se skrivajo za ducati lažnih imen, so za svoje delo navadno plačani z enkratno vsoto. Licenčnine, ki po milijonih predvajanj dosežejo tudi vrtoglave vsote, pa pogosto v celoti poberejo podjetja, ki so najela ustvarjalce. A za veliko glasbenikov je to način, kako prodati svoje veščine na sicer izredno tekmovalnem trgu. Spotify v vseh teh letih v javnosti sicer še ni naslovil problema lažnih glasbenikov, a s pritiski, ki jih na pretočno platformo ponovno vršita glasbena industrija in zdaj tudi politika, se bo moralo podjetje spopasti prej ali slej.

+

Father John Misty je izdal nov album naslova Chloë and the Next 20th Century.