BORIS BUDEN: UMETNOST IN KRITIKA V KURIRANJU PRETEKLOSTI

V tokratni ediciji oddaje Art-Area ponujamo inserte predavanja gostujočega hrvaškega filozofa, Borisa Budna. Dogodek, ki so ga v Trubarjevi hiši literature 5. februarja organizirali Zavod za sodobno umetnost SCCA, Založba Krtina in Društvo Igorja Zabela, je vabil z naslovom Umetnost in kritika v kuriranju preteklosti. Kljub številčnosti slušateljev je Budnovo predavanje v medijih zasenčila objava slovenskega prevoda avtorjeve knjige Cona prehoda. O koncu postkomunizma.

Doktor znanosti Boris Buden se namreč posveča tako sociologiji in teoriji kulture kot filozofiji politike ter historiografiji. Za konkretnejše povezave med vsebino knjižnega dela in umetnostno kritiko ob prvem predavanju ni bilo časa. Namesto tega se je filozof osredotočil na krizo kritike in diskurzivno pogojeno percipiranje kulturnih pojavov. Kot je dejal, sta kritika in kriza medsebojno še kako v interakciji.

Za začetek je Boris Buden zbrani javnosti predstavil tri koncepte kritike. Naslanjal se je na termine filozofinje Irit Rogoff, ki kritiko v skladu z njeno družbeno pogojenostjo poimenuje s tremi različnimi pojmi. Ti so: criticism, critíque in criticality. Za vse tri pojme je značilno umanjkanje zavedanja lastne sistemsko-diskurzivne pogojenosti. Za kriticizem je značilna operativnost znotraj prevladujoče ideologije ali filozofskega nazora trenutnega časa. Kritika svoj glas namenja tudi marginaliziranim temam, a se njen domet omejuje z nezmožnostjo premeščanja onkraj teorije identitete. Pod pojmom kritikalnosti Rogoff in Buden odkrivata proizvod takoimenovanih kulturoloških študij. Kritikalnost zato v njihovi navidezni transparentnosti posledično ni nagnjena k želji po spreminjanju obstoječega stanja ali sistema.

Buden je širšo razlago namenil predvsem kriticizmu. Ta je po njegovih besedah posledica diskurzivnega preloma, ki je nastopil z razsvetljenstvom. Ta nova manifestacija kritike hkrati služi za uveljavljanje prav tega novega družbenega sistema. Začne s pojmom in pojavnostjo krize:

///////////////////////////////////////////////////////////////

Intervju se nahaja v posnetku oddaje.

///////////////////////////////////////////////////////////////

Buden ne zaobide sedanjosti. Zdi se, da je le še zavedanje povezav med krizo družbe in krizo kritike tisto progresivno, ki bi lahko prineslo preobrat. Kot namreč trdi, smo vse preveč zavezani nostalgiji, s spominom kot metodo pa še kako rada operira sodobna umetnost. Tako rekoč je še vedno prisoten simptom kuriranja preteklega:

///////////////////////////////////////////////////////////////

Intervju se nahaja v posnetku oddaje.

///////////////////////////////////////////////////////////////

Katarina Stopar

ZBRANA DELA ALENKE PIRMAN

V Mednarodnem grafičnem in likovnem centru v Ljubljani se je v novembru odprla razstava Alenka Pirman - Zbrana dela, avtoričina prva večja pregledna samostojna razstava. Na razstavi so na ogled projekti, ki se na različne načine lotevajo umetnosti in kuratorskega ter organizacijskega dela in na ta način predstavljajo svojevrstno časovno-prostorsko zrcalo slovenskega kulturnega in družbenega okolja v zadnjih petindvajsetih letih. Preko raziskovanja in vzpostavljanja odnosov znotraj umetniško družbenega diskurza nas Zbrana dela peljejo skozi izmenjavo različnih pristopov pri ustvarjanju družbenosti, kritike in konceptualnega premišljevanja umetnosti ter življenja.

V nadaljevanju sledi svojevrsten rašomonski avdio zapis, sestavljen iz pogovora s članoma kuratorske skupine razstave, Barbaro Borčič in Božidarjem Zrinskim. Odmevali bodo tudi deli posnetkov javnega vodstva z avtorico Alenko Pirman, v sklopu katerega so predstavljena posamezna dela in različne prostorsko ter časovno specifične situacije, na katere se je odzivala s svojo kompleksno ustvarjalno dejavnostjo.

Med posameznimi zvočnimi zapisi se bo premierno predvajal tudi zapis geneze dela Poslednja beseda, ki jo je v produkciji MGLC zvočno oblikoval Miha Šajina in brala radijska napovedovalka, Polona Torkar.

Razstava Alenka Pirman - Zbrana dela bo na ogled v MGLC do 8. marca, ko bo organizirano tudi zadnje javno vodstvo z avtorico razstave in člani kuratorske skupine.

////////////////////////////////////////////////////////////////////

Intervjuji se nahajajo v posnetku oddaje.

////////////////////////////////////////////////////////////////////

Lenka Đorojević