Kandidatura Ljubljane za naslov EPK 2025

Kandidatura Ljubljane za naslov EPK 2025

Oddaja
18. 10. 2020 - 20.00

Pozdravljeni v oddaji Destilator na Radiu Študent, v kateri bomo danes predstavljali kandidaturo Mestne občine Ljubljana za naslov evropske prestolnice kulture leta 2025.

Trenutno tečejo zadnji meseci boja za pridobitev titule evropske prestolnice kulture, za katero se v drugem krogu potegujejo štiri slovenska mesta. To so Nova Gorica, Piran, Ljubljana in Ptuj. Kandidatura slednjega je sicer pod vprašajem, saj je - po zmanjšanju finančnega vložka občine zaradi posledic koronakrize - pripravljalna skupina ob izteku pogodbe junija 2020 odstopila.

O prvih vtisih ob ljubljanski kandidaturi ste na našem radiu že poslušali. Beseda je tekla o nekaterih nesoglasjih med različnimi kulturnimi akterji v MOL, ki so se vnela na februarski javni tribuni med prvo fazo prijave. Danes, 8 mesecev in epidemijo pozneje, so kandidatke pred oddajo druge prijavne knjige.

V današnji oddaji se posvečamo analizi ljubljanske kandidature ravno na presečišču prve in druge prijavne faze. Preden se lotimo aktualnih tem, pa se je smiselno vprašati, kakšna je širša kulturna strategija MOL, ki sploh omogoča vzdržne pogoje delovanja, kakršne zahteva EPK, ter v kolikšni meri je prepletena s kandidaturo. Odgovor nam poda vodja Oddelka za kulturo na MOL Mateja Demšič.

Izjava

Drugo prijavno knjigo ali drugi “bid book” morajo kandidatke oddati do 24. novembra. Pripravlja jo delovna skupina, nekakšen živi organizem prijave, ocenjevala pa jo bo mednarodna strokovna komisija, ki je podala tudi obrazložitev prve prijavne knjige. Strokovna komisija je sestavljena iz dvanajstih neodvisnih strokovnjakov, od katerih je deset imenovanih s strani Evropske komisije, dva lokalna pa s strani ministrstva za kulturo v gostiteljski državi. Poglejmo, kaj napoveduje in obljublja prva prijavna knjiga ter kakšni so nasveti komisije za izboljšanje prijave.

“Kultura dela mesto/mesto dela kulturo” pravi Ljubljana v naslovu svoje prve prijavne knjige, kot osrednje vodilo pa so določili “solidarnost”. Prva knjiga izhaja iz več problemskih točk, in sicer, da kultura ne dosega vseh prebivalcev mesta, da ni prepoznana kot “gonilna sila razvoja” in da je preveč centralizirana. Poudarjajo tudi ogroženost zaradi podnebnih sprememb in rast cen nepremičnin, ki predstavlja težavo za mlade. Navedenim izhodiščnim problemom seveda ne gre oporekati, smiselno pa je premisliti širino, ambicioznost in regionalno razsežnost nabora izzivov ter nakazanih rešitev, s katerimi nameravajo popraviti trenutno kulturno sliko Ljubljane in regije.

Programski sklopi kandidature se umeščajo v preplet treh vodilnih metafor - to so navzkrižja, prevodi in vezi - ki so prisotne v vseh šestih akcijskih platformah: Misliti, Trajati, Pripadati, Preoblikovati, Ustvarjati in Blesteti. Metaforičen pristop so poimenovali “ljubljanska metoda”.

Prvo prijavno knjigo zaznamuje tipičen projektni jezik ljubljanske metode, ki hitro izgubi svoje oprijemljive nosilce in zaradi katerega pogrešamo konkretne opise programov. Seveda je takšen jezik do neke mere vpisan v samih razpisnih zahtevah EPK-ja, prav tako pa gre tudi za posledico različnih nivojev konkretizacije programa v različnih prijavnih fazah.

Zakaj je pomembno upoštevati razliko med prvo in drugo prijavno knjigo pri vprašanju konkretizacije programskih vsebin, pojasni Uroš Grilc, vodja delovne skupine ljubljanske kandidature.

Izjava

Kot smo že omenili, drugo prijavno knjigo delovna skupina pripravlja predvsem na podlagi ocene prve prijavne knjige s strani strokovne komisije. Kljub pohvalni umeščenosti kandidature v kulturno strategijo MOL in naslavljanju vseh prej naštetih izzivov je komisija izpostavila tudi nekatere pomanjkljivosti prve prijavne knjige. Če jih na kratko povzamemo: komisija ugotavlja, da je preveč poudarka na že uveljavljenih, kulturni sceni znanih programih in umetnikih, nezadostno razviti pa sta tako dostopnost programa splošni publiki kot tudi participacija občanov. Nezadovoljiv je tudi morda najpomembnejši kriterij: evropska razsežnost programa. Nazadnje strokovna komisija predlaga tudi natančnejšo opredelitev regionalne razsežnosti, ki jo promovira prijava, predvsem kar zadeva konkretne programske opise in finančne vložke, s katerimi bodo v program EPK vključene sodelujoče občine ljubljanske urbane regije.  

V oddaji se zato osredotočamo predvsem na odgovore na pomisleke strokovne komisije, ki jim ne gre oporekati. Za začetek premislimo regionalno razsežnost kandidature, v katero je poleg MOL vključenih še 25 občin ljubljanske regije. O regionalni dimenziji smo govorili s članom delovne skupine Dušanom Dovčem, ki kot projektni sodelavec sodeluje z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik. Dovč predstavi primerjavo Ljubljane in ostalih vključenih občin, zaveze sodelovanja ter proces okrepitve regionalne razsežnosti med pripravo druge prijavne knjige.

Izjava

Se k regionalni razsežnosti kandidature stremi zato, da bi decentralizirali vsebine, ki polnijo predvsem ljubljanska kulturna središča?

Izjava

Dovč komentira tudi decentralizacijo organizacije kandidature.

Izjava

Da ne gre zgolj za malikovanje Ljubljane, zatrdi tudi Demšič.

Izjava

Prevladujoča kulturna ponudba v Ljubljani je nekaj, česar po Dovčevem mnenju ne moremo reševati s konkretnim prenosom dobrih praks iz Ljubljane v regijo, saj se je treba zavedati razlike med “biti kulturnik v manjšem mestu ljubljanske urbane regije in biti kulturnik v Ljubljani”. Namesto tega zagovarja strategijo medsebojnega sodelovanja, ki jo vidi kot posledico prenosa konkretnih vsebin iz Ljubljane v manjša mesta ljubljanske regije. Dovč pojasni, kje vidi trajnost rezultatov, ki jih predvideva regionalna razsežnost prijave.

Izjava

Pasti gentrifikacije kulturnih vsebin pa se moramo zavedati tudi na območju same Ljubljane in ne le širše regije. Če pogledamo prvo prijavno knjigo, dobimo občutek, da se vlaga predvsem v razvoj centra mesta in nekaterih že razvitih kulturnih središč, kot je na primer Šiška. Ob tem se lahko vprašamo, kaj bo s Črnučami, kaj z Jaršami in tako dalje. Pri tem vprašanju se navezujemo tudi na strokovno komisijo, ki je v prvi prijavni knjigi zaznala prenizko dostopnost programa za širšo publiko. O vključenosti vseh četrtnih skupnosti v snovanje programa EPK smo govorili z Amirjem Crnojevićem, članom fokusne skupine za participacijo občanov in vključevanje ranljivih družbenih skupin. Crnojević sicer dela v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana in je tudi predsednik Četrtne skupnosti Posavje.

Izjava

Crnojevića smo vprašali, ali imajo občanke in občani občutek, da se njihove želje in potrebe, ki jih je smiselno vključiti v prijavno knjigo, upošteva.

Izjava

Crnojević opiše pobude občank in občanov ter predstavi konkreten primer projekta, ki ga lahko razumemo kot model vključitve dejavnosti četrtnih skupnosti v EPK. 

Izjava

Preden spregovorimo o vzdržnosti in trajnosti programskih idej in z njimi povezanih investicij, se je treba vprašati, kako kandidatura naslavlja težave naše kulturne politike. Na začetku oddaje je Demšič že predstavila strategijo MOL, ki se ukvarja s temi problemi. Prva prijavna knjiga kandidature sicer nikjer izrecno ne predvideva izboljšanja položaja prekarnih delavcev in samozaposlenih v kulturi. Grilc pojasni, kako konkretni so njihovi pristopi k reševanju tega aspekta kulturnega sektorja.

Izjava

Že prva prijavna knjiga pa predvideva številne ambiciozne infrastrukturne investicije. V Ljubljani so to Galerija Cukrarna, ki jo že obnavljajo, Center Rog, ki bo nadomestil izrinjene kolektive Avtonomne tovarne Rog, Šiška Hub, v katerem bodo poleg ateljejev, galerij in rezidenčnih prostorov še nastanitveni prostori in projektne pisarne, Kinodvorov Minipleks v podhodu Ajdovščina in Baragovo semenišče, bolj znano kot Akademski kolegij, ki bo, po izselitvi študentov, poleg centra za uprizoritveno umetnost prineslo tudi 120 stanovanj za mlade. Veliko infrastrukturnih investicij pomeni tudi veliko finančno breme. Grilc poudari, da infrastrukturne investicije vendarle niso bistvene:

Izjava

Kaj pa, če Ljubljani ne uspe? Mateja Demšič vidi možnost za izvedbo zastavljenih načrtov kandidature, ki seveda predvideva vsebine tudi v pripravljalnih letih, torej pred letom 2025, tudi v tem primeru.

Izjava

Glede na slišano lahko zaključimo, da je trenutna prijavna faza med prvo in drugo prijavno knjigo precej nehvaležna za komentiranje konkretnih programov, saj druga knjiga še ni oddana, programi še niso zaključeni ali pa se skrivajo, ker, saj veste, konkurenca posluša. Drugo prijavno knjigo kandidatke oddajajo 24. 11., že 18. 12. 2020 pa naj bi bili znani rezultati izbora. Zastavlja pa se nam tudi vprašanje: Če bodo projekte tako ali tako izvedli in jih že izvajajo, zakaj se Ljubljana za naziv sploh prijavlja?

Na ta in podobna vprašanja bomo iskali odgovore v prihajajočih oddajah, ki bodo posvečene ljubljanski kandidaturi, ko bodo kolegice in kolegi bolj podrobno spregovorili o najbolj zanimivih projektih predlaganega programa.

 

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.