Mednarodne migracije

Mednarodne migracije

Recenzija izdelka
23. 10. 2017 - 13:00

Založba Krtina je v knjižni zbirki Kratka izdala nov zelo kratek uvod, ki tokrat svoj pogled obrača k trem odstotkom svetovnega prebivalstva. Knjigo je za Oxford University Press leta 2007 napisal Khalid Koser, dopolnjena izdaja je izšla lani. Gre za enega izmed najbolje prodajanih kratkih uvodov. Avtor knjige je član Sveta za globalne migracije pri Svetovnem gospodarskem forumu, urednik revije Journal of refugee studies, predavatelj in raziskovalec. Njegov namen pisanja je bil na nekaj straneh razjasniti osnovne koncepte o mednarodnih migracijah, postaviti najboljše definicije, predstaviti aktualne podatke, predvsem pa spodbuditi razpravo o mednarodnih migracijah, o katerih so tako politiki kot mediji veliko zavajali in posploševali, večino migracij pa tako ali tako prezrli in postavili onstran zidov poročanja.

Odkar je knjiga izšla prvič, se je število mednarodnih migrantov povečalo za 20 odstotkov, število beguncev se je podvojilo. Ljudi, ki več kot leto dni živijo izven svoje domovine, je bilo po oceni Združenih narodov že v letu 2013 okoli 232 milijonov. Koser poleg statistik preleti nekaj večjih obdobij migracij ali večjih migracijskih pojavov v zgodovini, na primer prisilni transport dvanajstih milijonov sužnjev v tako imenovani Novi svet. Večkrat nas tudi opomni, kako tanka je meja med migrantom in prekernim delavcem, med izkoriščanim delavcem in sužnjem ter tudi na to, kako se mnoge države načrtno zavzemajo, da bi njihovi državljani služili kruh v drugih državah. Število ženskih migracij se je izenačilo z moškimi, veliko izmed njih je tako imenovanih nevest po pošti, pogosto pa predstavljajo tudi vir preživetja za družino, ki ostane doma. Svet zabave in zdravstvene nege jih potrebuje. Skratka danes je na svetu vsak 35 človek mednarodni migrant, v porastu pa so tudi posledice rastoče ksenofobije in protipriseljenskih čustev v številnih državah.

Na podlagi vprašanj, kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi in mednarodna delovna sila, Koser razmišlja o sedanjih in prihodnjih vplivih migracij na države, v katerih se migranti naselijo, in na države, ki jih zapustijo. Pozornost posveti temu, kako razvojne razlike spodbujajo migracije, nekaj pa pogledu tudi z druge strani - kako lahko mednarodne migracije vplivajo na razvoj v državah izvora. Migranti namreč pošiljajo domov več denarja kot kadarkoli prej, tako da se zdomska nakazila prištevajo med najpomembnejše prispevke k razvoju in zmanjševanju revščine. Zdomska nakazila so kar dvakrat višja od donacij za razvojno pomoč in dobrodelnih organizacij in po višini prenosov zakonitega blaga takoj za nafto. Na izvorno državo pa negativno vpliva tudi vse bolj pogost beg možganov - v Angliji na primer dela več malavijskih zdravnikov kot v Malaviju.

Porast mednarodnih migracij seveda pomeni rast migracijske industrije in s tem tudi tistega njenega dela, ki deluje izven zakonov. Pomeni rast trgovine z ljudmi in povečano število tihotapcev. Za oboje so še posebej ranljivi neregularni migranti, ki jih države pogosto naslavljajo kot grožnjo državni varnosti. V resnici ti predstavljajo le majhen delež celotnih migracij. In tako najbolj ranljivi pogosto postanejo najbolj demonizirani in priročna reč za otipljive razlage problemov posamezne družbe. Da bi lokalne strahove umestil v globalni kontekst, avtor večkrat izpostavi tudi notranje razseljene osebe, ki živijo predvsem v državah razvoja in jih je bistveno več kot mednarodnih migrantov. Več kot 60 let stara definicija begunca, ki poudarja koncept preganjanja in jo je podpisalo vsaj 160 držav, za notranje razseljene osebe in begunce zaradi vzrokov, kot so na primer podnebne spremembe, ne zadostuje več. Opredelitev begunca ima vse manj zveze z realnostjo. Prav tako po reformi mednarodne begunske ureditve kliče moderna vojna, ki danes svoje žrtve v 90 odstotkih najde med civilisti. Za primerjavo jih je bilo v 1. svetovni vojni po nekaterih ocenah 25 odstotkov.

Ključno vprašanje, ki ga avtor postavi, je torej, zakaj je toliko malo selitev, ko pa so neenakosti vedno večje? Ko se ljudje čedalje bolj zavedajo, da drugje ljudje živijo lažje? Odgovor najdete v knjigi. Transnacionalnost je nekaj, kar za vedno več ljudi postaja nujno zlo, in kategorizacije, kot je na primer ekonomski migrant, vselej predstavljajo poenostavitve realnosti, še pogosteje pa izgovor za napačno razumljeno domoljubje. Spremembe globalnega gospodarstva, prometa, komunikacij, podnebja in vojne ustvarjajo svobodne in nesvobodne selitve narodov, novodobni migranti pa se vse pogosteje izmikajo omejitvam političnih definicij, ki se boje razdvojenih državljanov. Koserjeva prednost je, da je zmožen nakazati prednosti in slabosti mnogih vidikov migracij in to za vse vpletene.

V njegovem zelo kratkem uvodu v mednarodne migracije boste našli tudi kar nekaj referenc na sodobno čtivo in znanstvene raziskave. Pa podajmo referenco še mi. Prevajalka Koserjevega dela Katarina Rotar je pred kratkim za Založbo CF prevedla delo Erica Hazana z naslovom Zapiski o okupaciji. Nablus Kalkijlija Hebron. O izraelsko-palestinskem konfliktu lahko prebirate v obliki zapiskov, ki so nastali leta 2006. Vsebujejo prizore s cest, obiske v izoliranih vaseh in pogovore z družinami zapornikov. Knjiga se začenja z mislijo iz pete knjige Peloponeška vojna starogrškega zgodovinarja Tukididesa:

»Z nami vred dobro veste,
da je lahko v človeškem razpravljanju
uporabljati pravičnost le tam, kjer so
prisilna sredstva na obeh straneh enaka,
da pa močnejši store to, kar jim je moči,
a šibkejši se vdajo.«

Leto izdaje: 
Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness