Kulturno-kreativna inšpekcija: Kaj je CZK?
Kljub visokemu potencialu kulturno-kreativnih dejavnosti za prihodnost, ki ga prepoznavajo tudi evropske strategije razvoja, se KKS v Sloveniji srečuje s številnimi preprekami, predsodki in nerazumevanjem na sistemski ravni. Leta 2017 je bila pod okriljem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ustanovljena multidisciplinarna platforma, namenjena povezovanju, podpori in promociji KKS ter povezovanju z gospodarstvom in drugimi panogami. Tako je nastal Center za kreativnost, ki se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Kljub visokemu potencialu, ki ga imajo kulturno-kreativne dejavnosti za prihodnost in ga prepoznavajo tudi evropske strategije razvoja, se KKS v Sloveniji srečuje s številnimi preprekami, predsodki in nerazumevanjem na sistemski ravni. Leta 2017 je bila pod okriljem Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ustanovljena multidisciplinarna platforma, namenjena povezovanju, podpori in promociji KKS ter njegovemu sodelovanju z gospodarstvom in drugimi panogami. Tako je nastal Center za kreativnost, ki ga financira Evropskegi sklad za regionalni razvoj. Delovanje in zasnovo Centra za kreativnost opiše mag. Anja Zorko, pomočnica direktorja MAO in vodja CZK.
A kaj točno kulturno-kreativni sektor sploh je? Zorko predstavi definicijo in klasifikacije, ki jih uporablja CZK, ter kriterije na razpisih domačega ministrstva.
Zorko poudarja, da je pomen KKS po navadi utemeljen z nematerialno vrednostjo, primanjkuje pa konkretnih izmerljivih podatkov. Pri CZK so zato leta 2020 v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja izvedli obsežno statistično analizo kulturno-kreativnega sektorja v Sloveniji med letoma 2008 in 2017.
KKS se tudi v drugih evropskih državah srečuje z istovrstnimi problemi in vzpostavlja podobne podporne politike ter mehanizme. A razlika v razvitosti sektorjev je med različnimi državami lahko velika - Zorko pove, da so se podporne aktivnosti ponekod začele izvajati že leta 2000. Slovenija jim počasi stopa ob bok, a dela je še veliko.
Nadaljnjih možnosti za razvoj kulturno-kreativnega sektorja je torej še veliko, Centru za kreativnost ne manjka načrtov za prihodnost: od specifičnih finančnih spodbud na področju internacionalizacije do fokusnih vavčerjev za kreativni sektor. Zorko poudari, da se v Centru za kreativnost zavzemajo predvsem za možnost razvoja sektorja na sistemski ravni. Prisluhnite nam zopet v ponedeljek čez štirinajst dni, ko se bomo ponovno podali v tvornice kulturno-kreativnih industrij.
Kulturne novice sta pripravila Matej in vajenka Eva.
Dodaj komentar
Komentiraj