»Nekdo, ki je po narodnosti Francoz in rojen v Alžiriji. Nekdo, ki je bil poslan na fronto v drugi svetovni vojni. Nekdo, ki je bil takoj, brez doživetja pravega mesarskega klanja, ujet s strani Nemcev in zaprt slabih pet let v nemškem vojnem ujetništvu. Nekdo, ki je trpel za depresijami, od ujetništva dalje celo za manično depresijo. Nekdo, ki je strastno bral istočasno velika zgodovinska dela in velika imena poezije.«

Tako se je začela ena izmed Teorem na dan 21. 12. 2014 o francoskem filozofu Louisu Althusserju, ki bi na današnji dan praznoval okroglih polnih 100 let.

Z zgornjim citatom se ga spominjamo v začetku današnjih Kulturnih novic. Nadaljujemo pa klasično, da vas ne zmedemo preveč.

V okviru projekta Bralnice v sklopu razstave Kdo se boji ideologije? umetnice, filmske ustvarjalke in raziskovalke Marwe Arsanios, ki se odvija v okviru 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk, se bo danes ob 17:00 v Galeriji Škuc odvila okrogla miza ob izidu knjige avtorice, raziskovalke in profesorice Darje Zaviršek. Knjiga z naslovom Skrb kot nasilje je izšla letos pri založbi /*cf.

Kaj se skriva pod naslovom Skrb kot nasilje, smo povprašali Darjo Zaviršek.

Izjava

Na okrogli mizi bodo poleg avtorice sodelovale še Irena Šumi in Marta Verginella. Okroglo mizo bo povezovala Nika Kovač. Knjiga obravnava pojave sodobne družbe od globalne neenakosti, ekoloških katastrof ter sedanje in prihodnje množične migracije do fundamentalističnega neoliberalizma, in kako ti vplivajo na razmerja med ženskami in moškimi.

Nastala družbena situacija naj bi proizvajala ideologijo grešnega kozla kot simbolnega krivca. Podobo tega pa naj bi nosili ekonomski odvisneži, migranti in ženske. Težnja po retradicionalizaciji in repatriarhalizaciji, svarjenje pred preveliko emancipacijo, izobraženostjo in samostojnostjo žensk, vse to naj bi bile klike tistih najvplivnejših, ki skušajo žensko okriviti za nastale družbene probleme.

Kako sta povezana nasilje in skrb z iskanjem t.i. grešnega kozla? Ponovno Darja Zaviršek.

Izjava

Knjiga se kljub osredotočanju na širšo globalno situacijo navezuje tudi na analizo situacije v Sloveniji. Tako knjiga prevprašuje tudi, kako se nasilje, zamaskirano v podobo skrbi, manifestira v lokalnem neopatriarhatu in kakšen potencial imajo pri nas feministična in ženska gibanja.

Kulturne novice je pripravila Kaja