Praznik spomina na mrtve se vsakič znova sprevrže v spominjanje imen vseh malih bratrancev, sestričen in pratet. Spomin na večni počitek zahteva začasen počitek. Sodeč po izpraznjeni Ljubljani, si je naše marljivo ljudstvo ta počitek podaljšalo. Ne počivajo pa naše vrle delavke in delavci v prosveti.

Še posebej marljivi so direktorji filmske fotografije, ki organizirajo festival balKam v Slovenski Kinoteki.

Festival bo trajal od danes pa vse do ponedeljka. Poleg izbranih projekcij filmov iz nekdanje federacije pa bo tudi predstavitev knjige Vonj po filmskem traku in okrogla miza z naslovom Delovni pogoji direktorjev fotografije. Predstavitev knjige bo jutri ob štirih, okrogla miza pa v nedeljo ob petih.

Pogovarjali smo se z organizatorjem dogodka Simonom Tanškom, tajnikom Združenja Filmskih snemalcev Slovenije, krajše ZFS. Najprej nas je zanimalo, kaj je pravzaprav rdeča nit festivala:

izjava

Če se je pred sto leti ugotavljalo, da smo si balkanski narodi podobni in bi se morali zaradi podobnosti združiti, smo zdaj združeni samo v podobi. Festival namreč organizirajo nacionalna združenja filmskih snemalcev iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Makedonije in Slovenije. Ideja za festival-posvet pa je prišla s konference IMAGO v Bitoli, ki združuje snemalce iz regije.

So pa še druge podobnosti z nekdanjo federacijo. Filmi, ki bodo v naslednjih dneh na ogled v Kinoteki, so delegirani s strani posameznih nacionalnih združenj filmskih snemalcev.

Festival je torej cehovsko obarvan, izbor filmov pa vodi odličnost fotografije. Tanška smo vprašali, če laikom razloži, kaj sploh počne direktor fotografije:

izjava

Direktorji fotografije so torej režiserji slike. V angleščini beseda »director« sovpada z režiserjem. Tanška smo vprašali, kako to, da sta v slovenščini izraza različna:

izjava

V Kinoteki bo torej festival balKam. Bal kot žur, bal kot koren regije. Kam kot cilj in kot kamera. Ni kaj, snemalci so poleg podobe vešči tudi besed.

.