Center Rotovž
Pozdravljene v današnjih kulturnih novičkah. Če ste se imele lani ali letos priložnost sprehoditi po jedru našega drugega največjega mesta in so vam koraki pomotoma pijano skrenili s Poštne ulice, ste naletele na grozovito gradbiščno pojavo, ki od Slomškovega trga do Kužnega znamenja trka na vest vsem kulturno ozaveščenim mimoidočim. Ta strahovit pojav je novonastajajoči Center Rotovž ‒ projekt rekonstrukcije Rotovškega trga.
Marjeta Ciglenečki, doktorica umetnostne zgodovine, je opisala osrednjo stavbo Rotovškega trga. Na njem nasproti Rotovža stoji še Pionirska knjižnica, zraven nje je bila stara stavba Mestne knjižnice, nasproti nje pa dve novejši modernistični poslopji, v katerih so imele sedež projektne pisarne Mestne občine Maribor, krajše MOM.
Doslej je bil Rotovški trg – poleg občasnih obiskovalcev knjižnice in porok v mestni hiši – bolj kot ne prehodno območje od Slomškovega na Glavni trg. To naj bi spremenila petindvajset milijonov evrov vredna investicija ‒ »simbolično umeščanje kulture in znanja v srce mesta,« kot je začetek kopanja pozdravil mariborski župan. Zasnova Centra Rotovž sega v prvi mandat Saše Arsenoviča, ko se je med projekti Mestne Občine Maribor znašla rubrika – »Center Rotovž: knjižnica, galerija, artkino,« ki naj bi rešila prostorsko krizo več mariborskih kulturnih institucij.
Mariborska knjižnica, ki je vse do začetka gradnje tičala v klavstrofobičnem poslopju na zahodnem delu Rotovškega trga, se že vrsto let poteguje za razrešitev prostorske stiske. Ko se bo knjižnica vrnila iz začasnega izgnanstva v nakupovalnem centru, se ji bo v novi stavbi pridružil tudi pionirski oddelek. V Centru pa so predvideni tudi dodatni prostori Umetnostne galerije Maribor. Ena izmed pomembnejših pridobitev novega Centra Rotovž bo kinodvorana. To bo edini filmu namenjen prostor v mestu, ki kina nima že odkar je leto 2019 zabilo zadnji žebelj v krsto poskusa revitalizacije Kina Udarnik. Rene Puhar iz Društva za razvoj filmske kulture komentira obljubljeni artkino.
Puhar še poudari, da komunikacija med občino in nevladnimi filmskimi društvi obstaja, kar se navsezadnje kaže v ustvarjanju Filmskih nedelj v Lutkovnem gledališču Maribor. Prav ta projekt bo, upajo, služil kot njihova vstopna točka v prostore Centra Rotovž.
A Rotovški trg v svoji razkopanosti trenutno bolj kot na rešitev prostorskih težav mariborske kulture opominja na mnoge propadle poskuse revitalizacije mestnega kulturnega dogajanja. Zgodba ima v bistvu že dolgo brado, prva prizadevanja so se zgodila že leta 2008, ko se je Mestna občina pripravljala na naziv Evropske prestolnice kulture. Po letih čakanja in menjavanja izvajalcev so kar dvanajst let kasneje, jeseni 2020, projekt končno zagnali. Novo idejno zasnovo je prispeval arhitekturni atelje Medprostor, ki je sicer podpisan pod številne projekte širom države ter izven. Med drugim je isti atelje projektiral tudi Gosposvetsko cesto in Čopovo ulico v Ljubljani. Ko gledamo načrte za prenovo trga, je jasno prepoznavna njihova značilna estetika. Širni odprti prostori, minimalistična zasnova, geometrične oblike.
V začetku prejšnjega leta so se tako izvajalci podjetja Pomgrad lotili ekstenzivnih gradbenih del, ki naj bi bila zaključena v prvi polovici 2024. Tako sta bili na lokaciji trga porušeni dve stavbi ‒ stara stavba knjižnice iz 18. stoletja in Rotovški trg 9, stavba, ki sta jo arhitekta Ivan Kocmut in Borut Pečenko zasnovala v času povojne obnove mesta. Stavbi sicer za razliko od stare mestne hiše ‒ Rotovža ‒ nista bili spomeniško zaščiteni, a sta trgu dajali značilno podobo. Vključevanje zdaj porušene modernistične stavbe v kontekst opiše Ciglenečki.
Izraziti posegi in destruktivne odločitve v zvezi s kulturnimi spomeniki ter pomembnimi zgodovinskimi poslopji v Mariboru niso nič novega. Spomnimo se samo porušene stare mestne vile na Ruški cesti 31, ki je v času korone ušla radarjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine in so jo kaj hitro zravnali s tlemi. Tako je ena najstarejših mestnih vil v Sloveniji, zgrajena leta 1868, postala le še eden izmed petnadstropnih betonskih stanovanjskih blokov. Podoben primer lahko spremljamo tudi leto pozneje, zgodnjega 2021, ko je podjetje aktualnega župana zradiralo severni del Žičkega dvora. Vojašniški trg je tako postregel s še eno novo zazidljivo parcelo.
Mestna občina Maribor naj bi že od idejnih zasnov leta 2008 dalje tesno sodelovala z mariborsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tako beremo v odgovoru novinarskim vprašanjem zaradi zimskih počitnic sicer nenaklonjene Projektne pisarne MOM. »MO Maribor s projektom stremi k ohranjanju kulturne dediščine in ustrezni umestitvi novih delov objekta v staro mestno jedro,« še poudarjajo. Neformalna skupina strokovnjakov z različnih področij – med njimi najdemo največ umetnostnih zgodovinarjev – združena v Odboru za ohranitev kulturne dediščine, pa je mnenja, da novi projekt resno posega v izgled Rotovškega trga, ki sega v 16. stoletje in je kulturni spomenik državnega pomena. Mestno središče tako v času županovanja Saše Arsenoviča doživlja radikalno vizualno preobrazbo. Zavoljo Centra Rotovž rijejo tudi po sosednji Lekarniški ulici, ki ima zelo značilen izgled srednjeveške uličice.
Rušenje, ki se izvaja od februarja lanskega leta, krši veljavni akt o varstvu kulturne dediščine, ki ga je sprejela MOM sama. Odlok zahteva, da se obvaruje historične tlorisne mreže, značilno parcelacijo mestnega centra in navsezadnje historične oblike stavb. Po drugi strani pa odlok tudi prepoveduje pozidave, novogradnje ter adaptacije. Posegi so dovoljeni le v primeru nujne sanacije, ki mora slediti povsem zvesti rekonstrukciji spomeniškega ambienta. Ciglenečki ob tem poudarja, da bi si več spoštovanja zaslužila tudi modernistična arhitektura v centru mesta.
Rotovški trg se tako skupaj z Glavnim trgom in nedavno zglajeno Koroško cesto vztrajno preobraža v še en zgled zgentrificiranega mestnega jedra, v katerega se navdušeno zgrinjajo turisti ter vzklikajo, kako je vse bjutiful! No, konec koncev pa bo resnico pokazala cena kapučina v Art kafeju, ki naj bi se odprl v sklopu Centra. Upamo, da nas ne bo oskubil v maniri kafiča ljubljanskega centra kulturnega življenja, Cukrarne, ki še vedno čaka na svoj wholesome community moment.
Pisala je vajenka Nastja, pomagala ji je Maja.
Vir slike: Gradbenik.net
Dodaj komentar
Komentiraj