Ereš zavije med revije
Tako nekako je odgovorila večina vprašanih. Z eno izjemo.
Trafikantke v Maxiju so žal imele dela vrh glave, saj se je vrsta tobačnega dima željnih kupcev za nami hitro daljšala. Tako smo odšli naprej, na lov za kakšno bolj odročno in manj obljudeno trafiko.
Že v Maxi Marketu smo opazili, da nekatere police krasi kar trideset ali celo petdeset izvodov iste revije. Slutnjo, da nekatere revije in časopisi ne gledajo le na prodajo, ampak tudi na vidnost in izpostavljenost, ki se mi je porodila že v Maxiju, je posredno potrdila tudi tamkajšnja prodajalka.
Prodajalka v neki tretji trafiki, ki izjave ni želela podati, nam je tudi povedala, da je v zadnjih desetih letih njenega dela v trafiki prodaja vseh revij občutno upadla. Tudi ona je opazila moč navade pri starejših bralcih, ki so vajeni tiskanega televizijskega sporeda, pomemben del nakupa pa predstavlja tudi rutino ali celo ritualnost. Mladi podobnih navad niso razvili, se pa zanimajo in pri življenju ohranjajo strokovne in specializirane revije.
Znanec, ki urednikuje podobno specializirano revijo, nam je povedal, da v uredništvu razmišljajo o prehodu na format e-revije. Takšen format prihrani tako stroške distribucije kot tiska in materialov, izkaže pa se tudi za ekološkega. Tudi uredništvu olajša delo, saj omogoča pripravo številke do trenutka, ko e-revijo pošljejo naročnikom. Pomisleki pa se pojavijo, podobno kot pri kateremu koli mediju, ki se premesti v virtualni prostor, zaradi izgube predmetnosti. Podobno kot se je med poslušalci glasbe v zadnjih letih razširilo zanimanje za vinilne plošče, bi lahko tudi med bralci revij morda našli vzgib k zbirateljstvu in arhivarstvu.
Ob koncu dneva, po mnogih obiskanih trafikah, so bile dodatek osebnemu arhivu tri svarilne revije, ki bralcem vlivajo strah v kosti. Kupili smo srbsko revijo Treće Oko, ki svari pred paranormalnimi, spiritualnimi in izvenzemeljskimi dogodki ter svetuje, kaj storiti, ko nič drugega ne pomaga. Druga revija je naslovljena Ruski Zdravnik in opozarja na zablode zahodne medicine ter išče odgovore v rastlinju sibirskih step. Kot zadnji ulov dneva pa lahko beležimo portret Anžeta Logarja na naslovnici Mladine, ki straši pred zlo usodo, ki nam bojda preti. Police raznobarvnih naslovnic v trafikah, na katere se redko ozremo, ko kupujemo čike in srečke, so polne presenečenj, strahov in svaril. Pozabljeni svet, ki ga lahko primemo v roke in za trenutek prelistamo.
Dodaj komentar
Komentiraj