September je povsem svojevrsten mesec, nekaterim je majka mila, ker se začne nova sezona, novi upi, nove ideje, pomeni nov štart; drugim pa je september dosadna tašča, ker se še sezona ni čisto dobro začela, ker je treba prej opraviti še nekaj izpitov in seminarskih, ker pridejo neke brezzvezne obveznosti in še kaj. Kot so recimo trenutno te kulturne novice meni. Pa še to vreme, to vmesno vreme, ko ni neki ful mrzlo in ni več neki ful vroče, ampak je zvečer v primerjavi z dnevom vseeno mrzlo in čez dan je v primerjavi z večerom kar toplo. Drugače mi je res vseeno za vreme, fora je v tem, da se moje zdravje odziva podobno, tako nekje med zdravim in bolnim, ko čutiš, da bi lahko postal bolan, ampak sploh nisi bolan. Samo septembrski.

Ampak fak it, se bomo pa lotili kulturnih novic in kulture potem na takšen način. Nikogar ne bom klical in povprašal po njihovih dogodkih, nobenih izjav nočem: ziher so iz tiste prve skupine septembržanov, ki hajpajo upe in ideje. Kakorkoli. September ga šopa z dogodki, kultura začne laufat. Gledališče se vrača v akcijo: Slovensko mladinsko gledališče se ta mesec šeta po gostovanjih, konec meseca oziroma oktobra pa štartajo tudi tu s svojim repertoarjem - letos križajo gledališče in film. Tako boste lahko gledali predstave, ki za svojo podlago jemljejo Hitchcocka, Idiote Larsa von Trierja, Fargo bratov Coen in še kaj. Zna bit fanki, mogoče pa je le "trendi" repertoar, še ena umetnost, ki "križa" forme in se ima v tem za sodobno. Bomo videli.

Tudi ljubljanska Drama je začela svojo sezono, konec meseca bo premiera Zaljubljenca Goldonija, v Mali drami pa bo Utopija. Drama se nasploh letos fokusira na temo utopij in zagovarja nekakšno vračanje idealizma. Zna biti okej, vsaj za tisto prvo vrsto septembržanov, za nas, ki sodimo v drugo vrsto, pa na to gledamo malo bolj s kolom v riti: utopije so bile lani že precej zdrmane, s takšno in drugačno zamudo pa se sedaj oglasijo ljubljanske umetniške institucije in napovejo povratek utopij - od Drame do MSUM-a. Če ni to definicija reakcionarnosti ... ampak bomo videli.

Začenja se, in to danes, festival Vilenica, 31. mednarodni literarni festival, ki se v enaintrideseto fokusira na temo "Literatura in etika". Kar konkretna stvar, z veliko programa, res veliko programa, večina dogodkov pa so takšni ali drugačni pogovori z avtorji in avtoricami pa literarna branja. V petek in soboto bo potekal verjetno ključen dogodek festivala, ki je mednarodni komparativistični kolokvij. Seveda poleg zaključne zabave s koncertirajočim Galom Gjurinom. Upam, da bo Društvo slovenskih pisateljev, ki ta festival organizira, z etiko prišlo kaj dlje kot pri skrajno pokroviteljskem podeljevanju nagrad mladim kritikom in kritičarkam ter pri opredeljevanju glede pojavov seksizma, šovinizma, spolnega nadlegovanja in še česa. No, bomo videli.

V Kinoteki je danes zvečer premiera filma Miles Davis, ki govori o, presenetljivo, Milesu Davisu. Še en film o glasbenikih, kjer najdemo droge, seks in, tokrat, trobento. Sliši se kot film, ki bo ugajal pravim malomeščanom, da bodo videli, kaj zamujajo, in da bodo prek filma to skušali nadoknaditi, z varne distance seveda. Tako kot Amy, o Amy Winehouse, ki ni tako slab film, je pa glede na svojo kvaliteto dobil veliko preveč razprodanih ogledov - pa še ploskali so temu filmu, ko sem ga šel gledat, kdo ploska filmu, še posebej ko ni festivalski? No, štirinajstega tega meseca bo še premiera filma Kapitan Fantastični, morda bo to kaj bolje. Uganite: bomo videli.

V Gleju bomo danes lahko videli predstavo Nomansland, v Mariboru festival DOCUDOC, v Pritličju boste lahko poslušali Begunske pripovesti, v ŠKUCU bomo lahko videli razstavo Nikite Kadana, v Galeriji Vžigalica bomo lahko videli razstavo Retorika, v Kinu Šiška bomo lahko videli razstavo Hele Tahir Obrazi, konec tedna bomo videli 23. obletnico Metelkove, konec tedna bomo videli tudi 13. bienalni festival lutkovne umetnosti Lutke 2016, tekom meseca bomo videli kar nekaj premier plesnih predstavl v PTLju, pa simpozij Repetitions: performance and philosophy in, in, in ... ste pa že zamudili in ne boste mogli videti Buljanove predstave Tiest v Mini Teatru - sej niti ni dobra, mimogrede rečeno -, ne boste videli mednarodne konference o Kierkegaardu - itak pa je vsako leto ista konferenca o istem filozofu, mimogrede rečeno ...

Pač september, nekaj boste videli, nekaj ne boste videli. Toliko o zaključku tega začetka.