Drago poslušalstvo Radia Študent. Današnje kulturne novice vam bomo posredovali brez posebnega uvoda, torej direktno, ali kot bi naši južni bratje rekli: kao grom iz vedra neba. Danes pa je nebo še posebej vedro, zatorej, začnimo.

Danes bo v +MSUM potekalo zadnje, a zato nič manj zanimivo predavanje v okviru letošnjega programa Kako kritično je stanje kritiškega pisanja? v organizaciji SCCA Ljubljana in Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo. Predaval bo Fouad Asfour, pisec, urednik in jezikoslovec, njegova tema pa je vezana na pogoje pisanja o umetnosti s kritičnim razmislekom o kolonialni oblastni matrici v umetnostnem izobraževanju. Ker nam ni bilo najbolj jasno, kaj to pomeni, smo ga poklicali in prosili, da nam zadevo razloži:

*Izjava

Ker je njegova osnovna premisa predavanja vezana na neubogljivost piščevega telesa, ki, citiramo: »mora postati vidno prek spremembe tona, jezikoslovne gverile in jezikovnega terorizma,« smo ga prosili, da nam zgornji stavek malo obrazloži:

*Izjava



Kako je prišel do pojma neubogljivosti in kaj to pomeni?

*Izjava

Za konec je g. Asfour poslušalstvu Radia Študent predlagal tudi članek na to temo, ki je dostopen na spletu:

*Izjava



Če smo že pri neubogljivosti in piscih, se lahko osredotočimo tudi na Marka Tomaša, pesnika, esejista, kolumnista in komentatorja, ki je pri založbi Sanje izdal pesniško zbirko, poimenovano Črni molitvenik. Njegovo izhodiščno vprašanje je “Kako živeti med toliko smrtmi?”. In ker nas je zanimalo, kakšne so njegove ugotovitve, smo ga poklicali. Povedal pa je sledeče:

*Izjava



Zanimalo nas je tudi, ali je njegovo zbirko mogoče tolmačiti kot pesniški poziv za neke vrste revolucijo ali je morda Črni molitvenik bolj pasivne in pacifistične narave. Marko Tomaš na to odgovarja:

*Izjava

V vsakem primeru se moramo, tako ali drugače, upirati. Uporniško se s stola in računalnika dviguje in odhaja Hajzler.