Informacijska zmeda na ARRS
Pozdravljeni v Kulturnih novicah. To poletje se je po socialnih omrežjih med znanstveniki in znanstvenicami razširila novica, da je na najobsežnejšem razpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, krajše ARRS, prišlo do hudih zapletov. Na razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki je na letni ravni vreden približno 20 milijonov evrov, so bile vloge nekaterih raziskovalk in raziskovalcev poslane zgolj v slovenskem jeziku. Ker gre za razpis, pri katerem recenzenti prihajajo izključno iz tujine, je to pomenilo, da so nekateri recenzenti ocenjevali vloge s pomočjo spletnih prevajalnikov oziroma brez poznavanja vsebine.
Od ARRS smo prejeli odgovor, da je na razpis prispelo 1039 prijav, od katerih jih je 1010 izpolnjevalo razpisne pogoje. Po podatkih ARRS je pri nadaljnjem postopku v 69 primerih prišlo do tehnične napake s priponko, ki je vsebovala slovensko različico namesto angleške. Kako se je to zgodilo, razlaga predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič.
Z ARRS so nam sporočili, da so za napako izvedeli od nekaterih recenzentov po prejemu dokumentacije, prav tako pa so nam pojasnili, da je, citiramo, »prvo preverjanje kazalo na napako pri oddaji prijav na strani prijaviteljev, zato smo recenzentom odgovorili, da je skladno z določili javnega razpisa treba oceniti dokumentacijo v obliki, kot je bila oddana«. Prvotni odziv ARRS komentira Kovačič.
ARRS je torej krivdo za nepopolno oddane vloge sprva pripisal prijaviteljem, kasneje pa so razložili, da je bil zaplet tehnične narave - napaka naj bi nastala izključno zaradi nepravilnega delovanja informacijskega sistema. Kritiki medtem opozarjajo, da ne gre za golo tehnično napako, temveč za napako direktorja ARRS dr. Roberta Repnika. Kot kaže zapisnik osemnajste redne seje znanstvenega sveta, se je direktor v fazi ocenjevanja projektov odločil za vpeljavo novega, testnega sistema. Pojasnjuje znanstvena svetnica na Fakulteti za elektrotehniko Urša Opara Krašovec.
ARRS je sicer v odgovoru visokošolskemu sindikatu zanikal, da bi šlo za eksperimentiranje z novim sistemom. Po njihovi interpretaciji naj bi do napake prišlo v starem sistemu, ocenjevanje v novem sistemu pa naj bi potekalo brez težav. Kovačič ob tem opozarja, da naj bi zapisniki pričali proti temu.
Agencija in visokošolski sindikat oziroma kritiki se torej ne strinjajo glede tega, kdo je odgovoren za nastalo situacijo. Kot opozarja Kovačič, dogajanje na ARRS še ni popolnoma razjasnjeno.
Čeprav obstajajo nejasnosti glede dogajanja na ARRS, bo dogodek bistveno vplival na slovensko znanost in znanstveno skupnost. S premislekom o pomenu ter škodi, ki jo je povzročil informacijski spodrsljaj, zaključi Opara Krašovec.
Zdi se, da informacijski spodrsljaj letošnjega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov kaže na več problemov, katerih rešitev predpostavlja tako strukturne spremembe na ravni institucije kot tudi večje izdatke za znanstvene institucije.
Dodaj komentar
Komentiraj