Današnje kulturne novice bodo obarvane z intervencijo. Intervencijo dveh polj umetnosti, ki v družbo posegata skozi prostore objektiva, arhitekturnih instalacij in performansa. Umetniška praksa fotografije in neposredne intervencije v prostor ponuja možnost drugačne perspektive na identiteto individuuma in na njegov vpis v družbo, ki preko tokov spreminjanja nujno potrebuje osvetlitev in s tem možnost alternativnega strukturiranja.

Če vas zgornje notranje intervenira, vas naj danes ob 18.00 uri odnese do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer bo potekal pogovor z gostujočim gvatemalskim umetnikom in arhitektom Alejandrom Pazom , ki se bo na prihajajočem 32. grafičnem bienalu predstavil s svojo umetniško prakso. Več o tem in o samem izboru umetnikov na bienalu nam je povedala Irena Borić.

Izjava

Delo Alejandra Paza je osnovano okoli intervencij v prostoru na ravni javno postavljenih instalacij in javno izvedenih performansov, ki prodirajo v aktualno družbeno stanje. Primer tega je performans, poimenovan Guardaespaldas, ki ga je Paz izvedel leta 2012 na ulicah Ciudad de Guatemale. Za ta performans je umetnik najel varnostnika, da je varoval brezdomca in ga tako spremljal čez cel, za brezdomca delovni dan. Več o konceptu in ozadju performansa nam je povedal kar umetnik sam.

Izjava

Kako pa performans, ki je postavljen v specifično okolje, odraža globalno družbeno problematiko? Ponovno Paz.

Izjava

V  galeriji Cankarjevega doma se bo danes v sodelovanju z Galerijo Photon ob 20.00 uri otvorila retrospektivna razstava madžarskega vojnega fotografa Roberta Cape, ki je v svoji fotografski karieri sledil več odmevnim vojnim žariščem, vse od odmevnih in odločilnih vojnih prelomnic II. svetovne vojne do vietnamske vojne, kjer je leta 1954 med fotografiranjem tudi umrl.

Robert Capa je bil prav tako eden izmed ključnih oseb Agencije Magnum Photos, ustanovljene leta 1947. Vidnejši fotografi tistega časa, ki so se zbrali v agenciji, so se radikalno odmaknili od tedanjih konvencionalnih fotografskih praks. Poudarjali so pomembnost motiva fotografije in način njegovega prikaza ter zahtevali, da z avtorskimi pravicami v celoti razpolaga fotograf.

V svojem opusu je Robert Capa vojno fotografijo združeval s portreti hollywoodskih zvezd in drugih vidnejših osebnosti s področja literature in umetnosti, ki so zaznamovale 20. stoletje. Po smrti pa je Capa postal inspiracija in legenda popularne kulture. Med drugim je po Capi delno osnovan lik L. B. ’Jeff’ Jefferies iz Hitchcocovega filma Rear Window.

Razstavo, ki bo na ogled na voljo vse tja do 27. 8 tega leta, bodo v prihajajočih dneh in mesecih spremljala predavanja na temo vojne fotografije in vojnega poročevalstva nasploh. S preprostimi besedami vojno poročanje in vojna fotografija skozi objektiv kamere in objektiv besed vojno sprevračata in tako odstirata tisto, kar je nevidno in neslišano.

Kulturne novice je pripravila Kaja

Slovenski oglaševalski festival, popularni SOF, največji domači dogodek komunikacijske stroke, bo v četrtek in petek že šestindvajsetič potekal v Portorožu, drugič pa v hotelu Kempinski, ki je kot del programskih osvežitev lani nadomestil tradicionalno lokacijo raznovrstnih strokovnih srečanj v Bernardinu. Pod sloganom »Manj reklam, več oglasov«, ki izhaja iz tipične terminološke zagate, ki ni tuja niti ljudem, ki si služijo kruh v komunikacijski stroki, organizacijski odbor SOF-a na veliko zastavlja vprašanje, zakaj velik delež oglaševanja temelji na sporočilih, ki služijo pospeševanju prodaje, ne pa gradnji blagovnih znamk. Na to vsekakor pomembno in veliko vprašanje SOF verjetno ne bo ponudil odgovora, saj je oglaševalska oziroma komunikacijska oziroma širše marketinška stroka le vpeta v splošne gospodarske zakonitosti, kjer se spremembe poznajo na srednji in dolgi rok. To, kar danes imamo v gospodarstvu in v komunikacijski stroki, pa je posledica odločitev in ravnanj izpred deset, dvajset let.

Druga sila zanimiva debata bo potekala o digitalizaciji, ki je spremenila komunikacijske pristope k trgu in spreminja tudi oglaševalske agencije. S temi gibanji pa SOF zagotovo lahko ponudi zanimiv vpogled v trenutno in prihodnje stanje ponudbe in povpraševanja na domačem trgu.

Kakorkoli že, gospodarstvo se v zadnjem času vendarle nekoliko ogreva, temni oblaki so postali sivi in se mestoma celo umikajo z obzorja, kar se pozna tudi pri prijavljenih delih, ki jih je letos dobrih 400, kar je 31-odstotkov več kot v minulem letu.

S to številko sta vsekakor zadovoljna tako predsednica letošnjega festivala SOF Mija Gačnik Krpič, ki pravi, da je porast števila prijavljenih del na Slovenskem oglaševalskem festivalu dokaz, da se vedno več dela in da se dela vedno več dobrih stvari, ter Gal Erbežnik, ki dodaja, da to število pomeni, da je krize zaenkrat konec.

O idejah, ki so krožile po letošnjem SOF-u, bomo poročali naslednji teden.

Terens Štader