Iskanje s filmom

V nedeljo so se zaključili Dnevi etnografskega filma, festival, ki ga organizirata Slovensko etnografsko društvo in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Dogodek, ki se zadnja leta odvija v obliki bienala, se je – kakopak – prestavil na splet, kjer smo si lahko v petih dneh ogledali dvajset raznovrstnih etnografskih filmov.

Že forma festivala, ki ne ločuje med različnimi sekcijami – polurni film se lahko pojavi v festivalskem katalogu ob filmu, dolgem dve uri – kaže na določene specifike etnografskega filma. O klišejski predstavi, ki jo termin etnografski film prebudi pri nepoznavalcih, smo se pogovarjali z Miho Pečetom, enim od selektorjev festivala in strokovnim sodelavcem SAZU-jevega Inštituta za slovensko narodopisje.

Izjava

Izbrani filmi s celega sveta – od Kostarike prek Kameruna in Estonije do Japonske – torej gledalca ne popeljejo na izobraževalni turizem, kjer je vodič posebej dobro izobražen antropolog. Čeprav gre za zelo raznolike filme, je njihova glavna skupna točka morda ta, da ne poskušajo gledalcu celovito predstaviti nekega eksotičnega in tujega načina življenja, ampak sledijo konkretnim posameznikom in raziskujejo njihovo doživljanje okolja.

Izjava

Da so Dnevi etnografskega filma vse bolj primerljivi z ostalimi – večjimi – festivali etnografskega filma, je razvidno iz dejstva, da sta bila na letošnjo edicijo prijavljena kar 302 filma. Ekipa petih selektorjev je na koncu iz množice filmov v program uvrstila dvajset del. Peče je takole razložil, katere lastnosti so bile najpomembnejše za uvrstitev na program:

Izjava

Peče poudarja še, da so na program uvrstili predvsem filme, ki s svojo konceptualno ali formalno zasnovo niso popačili dejanskih dogodkov, ki so se zgodili pred kamero:

Izjava

Kakor se verjetno noben organizator dandanes ne more izogniti vprašanju o vplivu epidemije na potek dogodkov, se jih ni mogel tudi naš sogovornik. Pojasnil je, zakaj Dnevov etnografskega filma niso odpovedali, ampak so filme zastonj predvajali na spletu.

Izjava

V upanju in prepričanju, da se čez dve leti z etnografskim filmom res spet srečamo v Kinoteki, priporočamo vsem, ki ste letošnje filme zamudili, da si na spletni strani festivala ogledate pogovore z avtorji, ki so še vedno dostopni.

Novice je pripravil vajenec Oskar.