Iz kamer brazilskih staroselcev
Preteklo soboto se je v okviru predfestivalskega programa Festivala migrantskega filma v Slovenski kinoteki po projekciji filma Teritorij režiserja Alexa Pritza odvil pogovor z aktivistko za pravice brazilskih staroselcev, Alice Pataxó. Dogodek je pripravilo društvo Focus kot del projekta Our food. Our future.
Dokumentarni film Teritorij prikazuje boj staroselske skupnosti Ur-eu-wau-wau proti uničevanju gozda, za katerega so odgovorni kmetje in nezakoniti naseljenci v Amazoniji. Poleg izsekavanja za namene intenzivnega kmetijstva lokalno prebivalstvo ogroža tudi ilegalno rudarjenje, ki z živim srebrom onesnažuje vodo in zastruplja ljudi. Film, ki je nastajal tri leta, dokumentira predvsem obdobje Bolsonarovega predsedniškega mandata, ki ga zaznamuje sovražni govor do staroselcev. Predsednikovo spodbujanje krčenja staroselskih ozemelj je samo v prvem letu po njegovi izvolitvi več kot podvojilo število vdorov na staroselska ozemlja.
Film Teritorij za razliko od marsikaterega drugega dokumentarca vključuje tudi posnetke, ki so jih posneli staroselci. Ti vidijo posebno vrednost kamer tudi v možnosti, da z lastne perspektive dokumentirajo svoje tradicije in običaje. Pripadniki ljudstva Ur-eu-wau-wau so sodelovali tudi pri produkciji filma. Vodja skupnosti v filmu kamero označi za nekakšno orožje. Slike in videoposnetki napadov na njihovo ozemlje so neizpodbiten dokaz invazije. Dokaz, ki so si ga primorani pridobiti sami, saj mediji v Braziliji o vdorih na staroselska ozemlja večinoma ne poročajo, kot nam pojasni Živa Kavka Gobbo iz društva Fokus.
Čeprav je ozemlje skupnosti Ur-eu-wau-wau pravno zaščiteno, pa to v praksi ne pomeni kaj dosti, saj se staroselci ne morejo zanašati na to, da jih bo sodstvo zaščitilo.
Projekciji dokumentarca je sledil pogovor z Alice Pataxó, ki za aktivistično udejstvovanje pogosto uporablja družbena omrežja. Ker poleg jezika Patxôhã govori le portugalsko, nam je pogovor posredovala tolmačka iz portugalščine. Pataxó nam je povedala, kaj njeni skupnosti omogoča prisotnost na internetu.
Neposredno poročanje, ki ga omogoča internetna povezava, je koristno predvsem zaradi hitrega posredovanja informacij.
Pataxó poudari, da neposredna komunikacija zagotavlja tudi vidnost njihovega dojemanja situacije. S spletnim objavljanjem je prav tako olajšana komunikacija s sosednjimi skupnostmi.
V Braziliji danes živi več kot tristo različnih staroselskih skupnosti. Med Brazilci pa sta še vedno razširjena izrazito stereotipizirana podoba staroselcev in prepričanje, da so si vsi enaki.
Pataxó verjame, da družbena omrežja počasi krhajo zastarelo podobo staroselca. Po njenih besedah slike vdahnejo zgodbam življenje in jih približajo ljudem.
Še več zgodb si bo na Festivalu migrantskega filma mogoče ogledati od 20. junija, ko se bo festival s filmom Džungla iz Amazonskega gozda preselil v Gorico.
Foto: Alice Pataxó
Dodaj komentar
Komentiraj