JAK, jači, Mladinska knjiga
Če drži teza Gorana Jankovića, ki je nekoč urednikoval književne izdaje KUD France Prešeren, potem smo, drage poslušalke, v težavah. Že dolgo je znano, da se knjige vedno slabše prodajajo, pa zato niso nič cenejše. Prav tako število izdanih naslovov v naši ljubi deželi pesnikov vedno bolj raste, naklade pa so že pred leti dosegle svoje dno in se ustavile okoli številke petsto izvodov na naslov. Skratka, vedno težje je biti založba.
Tako pravi urednica založbe Modrijan, Bronislava Aubelj. Modrijan je bila nekoč uspešna založba, ki je imela celo lastno knjigarno na Trubarjevi ulici. Svoj literarni program so podpirali prav z izdajanjem leksikonov, slovarjev in učbenikov. Transformacija založništva, ki je založbo Modrijan potisnila na rob obstoja, je tudi druge založnike prisilila, da so začeli izdajati večje število knjig v manjših nakladah. Vršilka dolžnosti direktorice Javne agencije za knjigo, Katja Strgar, ob tem opozarja, da takšen trend ustreza ekonomski teoriji dolgega repa. »Ta ugotavlja, da je na trgu (torej ne samo slovenskem) vse več naslovov, ki niso bestsellerji, vendar v skupnem seštevku prinašajo dobiček,« piše in dodaja, da se z upadom branja in kupovanja knjig sooča ves svet, ne le slovenski založniki. V raziskavi kulture branja in kupovanja knjig Knjiga in bralci, ki je bila objavljena leta 2019, njeni avtorji sicer opozarjajo, da obstajajo tudi nekatere države – na primer Norveška –, kjer je trend obraten ter je bralcev in kupcev knjig vedno več.
A raznolikosti, ki jo ponuja vedno večje število novih naslovov, če vstopite v svojo lokalno knjigarno – ki je skoraj gotovo v lasti Mladinske knjige ali pa je morda Učilin Felix –, ne boste prav zlahka opazili. Povsem pričakovano lastniki knjigarn raje prodajajo svoje knjige. Tako lahko na primer na portalu Emka vidimo, da je zbirko esejistične proze Muanisa Sinanovića, Beat v svetu, ki je izšla maja 2021 pri založbi LUD Šerpa, v knjigarni mogoče kupiti le še v Ljubljani ter v Celju in Mariboru, po en izvod. Isti teden pa je pri založbi Mladinska knjiga izšla zbirka izbrane in nove poezije Petra Kolška, Neslišna navodila, ki pa jo lahko še vedno kupite v več kot polovici izmed 29 knjigarn Mladinske knjige po Sloveniji. Iz te knjigotrške zanke se ni mogoče rešiti niti z izdajanjem komercialnih naslovov.
Problem tako tiči v distribuciji knjig. Knjige preprosto ne pridejo do kupcev. Aubelj meni, da je to posledica pomanjkanja konkurence med knjigarniškimi mrežami.
Aubelj je na Modrijanovi spletni strani pred slabim letom objavila članek Slovenska knjiga v trinajstih prizorih. Med drugimi problemi izpostavlja, da knjigarne Mladinske knjige knjig ne odkupijo, temveč le ponujajo komisijsko prodajo. To pomeni, da je knjigarna le posrednik, ki knjig na svojih policah od založnikov ne kupuje. Tako so neprodane knjige vedno finančno breme in tveganje za založnike, nikoli pa za knjigarne, v katerih jih lahko kupimo. To pa seveda ne pomeni, da založniki dobijo tudi ves denar od prodaje – če se knjiga vendarle proda, si Mladinska knjiga seveda vzame svoj delež.
Prav visok delež, ki si ga odvzame Mladinska knjiga, je eden od razlogov, da knjig marsikatere založbe v njihovih knjigarnah ne boste našli. Med drugim tudi ne knjig nobelovke Olge Tokarczuk, ki so izšle pri založbi KUD Police Dubove, ki jo vodi Tatjana Jamnik.
A tudi če se založba odloči za prodajo svojih knjig v knjigarnah Mladinske knjige, to še ne pomeni, da jo bo kupec tam tudi našel. Bronislava Aubelj v svojem obsežnem članku Slovenska knjiga v trinajstih prizorih opiše tudi, kako knjigarne Mladinske knjige vračajo založbam neprodane izvode knjig že po prvih treh mesecih prodaje. Založbe brez lastnih knjigarn tako skladiščijo veliko število neprodanih izvodov.
Mar slovenska ideologija temelji na uničevanju knjig?! Groza in sramota! Naj nekdo nekaj ukrene! Še dobro, da imamo pristojni organ.
No, vršilka dolžnosti direktorice JAK na naša vprašanja odgovarja, da majhnost slovenskega trga rešujejo nasploh – s subvencijami in drugimi oblikami sofinanciranja književne produkcije, na primer s podporo literarnim festivalom. Hkrati skušajo skrbeti tudi za promocijo in podpirajo programe »bralne kulture«.
Nobena skrivnost ni, da se velika večina založb – od največjih do najmanjših – zanaša na sofinanciranje Javne agencije za knjigo. Odvisnost od projektnih sredstev opišeta tudi Jože Piano, urednik založbe eBesede, in Tatjana Jamnik.
Subvencije JAK-a očitno niso magična rešitev, ampak prej rešilna bilka, ki ohranja manjše založbe nad vodo. Bili pa so tudi drugi poskusi vzpodbujanja založniškega trga. Leta 2014 je na primer prišel v veljavo Zakon o enotni ceni knjige, ki je zapovedoval, da se morajo knjige prvih šest mesecev po izidu povsod prodajati po enaki ceni.
Še en predlog, ki se že dolgo mota med zobmi založnikov, je, da bi bile subvencionirane knjige nekako podprte tudi, ko zapustijo tiskarne. Nekaj takšnih ukrepov, ki pa se ‒ pravita Piano in Jamnik – sistematično ne izvajajo ali so na ravni dogovorov, sicer že obstaja. Tatjana Jamnik v takšni promociji zgolj dela založništva vidi tudi past.
Vsi naši sogovorniki se strinjajo, da bi knjige nujno morale postati dostopnejše in opaznejše v več knjigarnah. Jože Piano možno rešitev vidi v malo verjetnem državnem posegu v poslovanje Mladinske knjige.
Mladinska knjiga je v večinski lasti države, od leta 2016 je njen večinski delničar DUTB ali slaba banka.* Na reševanje Mladinske knjige opomni tudi Aubelj, ki rešitev prav tako vidi v ločitvi založbe od knjigarne.
Živimo pa žal v najboljšem izmed vseh svetov, kjer prosti trg vlada, pa četudi slabo.
Slovensko založništvo je še ena izmed v tranziciji pozabljenih panog. Toda prodaja knjig je le eden od problemov – čeprav morda najresnejši –, s katerimi se srečujejo založbe. O prodaji knjižnicam in sistemu izdajanja šolskih učbenikov, od katerih so založbe prav tako odvisne, danes še nismo spregovorili niti besede. Večina rešitev in reform ostaja na ravni sanacije najhujših težav.
Kulturne novice sta pripravila Martin in vajenec Jakob.
*Popravek v 14. odstavku: Z ukinitvijo DUTB se je večinski lastniški delež prenesel na Slovenski državni holding.
Dodaj komentar
Komentiraj