Kaj bo po šoping centrih?
Prejšnji petek, 24. junija, se je na predvečer dneva državnosti v Mali galeriji Banke Slovenije odprla razstava Plaza Protokol s podnaslovom Deposit. Pri zasnovi razstave sta sodelovala dva praška studia: Studio umetnosti IV Akademije za umetnost, arhitekturo in oblikovanje ter Studio nove estetike Akademije uprizoritvenih umetnosti. Češkim študentom pa se je pridružilo tudi nekaj študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
Razstava je veja platforme Plaza Protokol, ki že od leta 2020 deluje kot spletišče umetnikov, oblikovalcev, arhitektov, teoretikov in programerjev ter njihovih razmišljanj o prostorih propadanja. Natančneje se Plaza Protokol posveča propadajočim nakupovalnim centrom in ekološkim ter ekonomskim modelom, ki se v njih odvijajo. Sodelujoči so povabljeni k spekulativno-fikcijskemu razmisleku o alternativnih prihodnostih shopping mallov in, kot pravi kuratorka razstave, Tjaša Pogačar, o alternativnih protokolih, ki lahko nadomestijo intenzivno potrošniško izkušnjo nakupovalne plaze.
Dela, ki nastanejo v futurističnem svetu Plaze Protokol, si je mogoče kadarkoli ogledati na istoimenski spletni strani, ki jo je oblikoval Marko Damiš. Na spletni strani obiskovalec po principu videoiger raziskuje različne sobe, v katerih poskuša najti čim več medaljonov – v tem primeru vsak medaljon predstavlja en umetniški projekt.
Postavitev v Mali galeriji Banke Slovenije se poslužuje podobnega pristopa kot spletna stran. Središče prostora zavzema ekran, preko katerega je možno dostopati do spletne strani, obkrožajo pa ga dela oziroma delci del, ki jih lahko odkrijemo na spletu. Vse skupaj je povezano z nanosi gramoza, ki jih je iz materiala, značilnega za Stožice, kjer je bila pred poskusom izgradnje nakupovalnega središča gramozna jama, oblikovala Tisa Troha. Pogačar opozori na večpomenskost razstavljenih del v gramozni pokrajini, preneseni iz Stožic v Malo galerijo Banke Slovenije:
Pri izvedbi je sodelovalo štirinajst študentov. Devet praških – Nikola Balberčaková, Denis Buhai, Marie Holá, Ondřej Konrád, Darja Lukjanenko, Hoi Man, Veronika Švercov in Violeta Tvorogal. In pet ljubljanskih – Maks Bricelj, Ema Maznik Antić, Matej Mihevc, Lara Žagar in Oskar Kandare .
Matej Mihevc, sicer tudi avtor oddaje Modem na Radiu Študent, predstavi svoje del F3600 headgear 2051 Mk. I. Obiskovalcu želi ponuditi idejo grajenja in zamišljanja novih svetov, takšnih, ki jih morda ne bomo nikoli poznali, morda pa nas še čakajo.
Praški študent Ondřej Konrád je v Mali galeriji postavil svoje delo Otter in a pipe. V približno meter dolgo PVC cev je postavil žimaste lase in zvočnike. Iz cevi tako prihajajo odmevajoče kapljanje vode v odtočni cevi, živalsko praskanje, glodanje, cmokanje ter drugi ambientalni zvoki.
Delo naj bi delovalo kot poustvaritev umetno ustvarjenega okolja velikih cevi, ki iz tovarn in mest odvajajo odpadno vodo v reke in morja. Kljub temu da je zanje takšno okolje toksično, si v teh ceveh domovanje pogosto ustvarijo vidre. Cev v Mali galeriji naj bi vzpodbudila razmislek o človeškem vplivu na avtohtone ekosisteme in njihovo razpadanje.
Arhitekturno zastavljeno skulpturo Gel Chambers 2, po kateri se preko sistema bazenov in prozornih cevi pretakajo raznobarvni geli, opiše avtor Maks Bricelj.
Prostor Male galerije Banke Slovenije, kjer bodo do 17. avgusta stala praško-ljubljanska dela, je klasičen white cube. Beli zidovi in tla nevtralne barve, ki delujejo kot popolna tabula rasa za umetniške intervencije mladih, še neuveljavljenih umetnikov. Kuratorka Tjaša Pogačar o tem, kako so ustvarjalci Plaze Protokol razmišljali o razmerju galerijskega prostora s prostorom nakupovalnega središča.
Kulturne novice je pripravila Neža Vengust.
Naslovna slika: spletna stran Plaza Protokol.
Dodaj komentar
Komentiraj