Pesniški serial Parjenje kačjih pastirjev v mraku bo danes zvečer ob desetih in petnajst minut doživel šesto epizodo in s tem finale svoje prve sezone. V Jalla Jalli bosta tokrat, vsak po pol ure, publiko brezkompromisno nategovala na poezijo Dejan Koban, organizator večerov, in Sergej Harlamov, znan po svojem leninskem izgledu in materialistični poeziji.

Rekli boste - “Ha, pa še en pesniški večer!” To smo rekli tudi mi, pa se nam je zataknilo in zastavilo vprašanje: kakšno je pravzaprav mesto poezije v naši sodobnosti? Prvi odgovor nam je ponudila pisateljica in publicistka Nina Kokelj:

izjava

Hvalevreden sentiment, čeprav nekoliko zasanjan. Verjamemo, da tudi vam, spoštovano poslušalstvo, kakor nam strast do poezije ne pusti spati. Kaj torej tedaj, kadar se poezija zbudi v trdo realnost, kadar jo mučijo nočne more in nespečnost? Kdo nam bo odgovoril na to vprašanje?

Slovenske mojstrice in mojstri peresa so vsi strašansko zaposleni ljudje, pa še tisti, ki jih uspemo priklicati, so z besedami strašansko previdni. Vendarle nam na koncu k našemu vprašanju vsaj s pripombo prispeva pesnica Meta Kušar:

izjava

Poezija je torej kot tabor v puščavi … ali z verzi Milana Kleča: “in kako sem si rekel: // v meni se dogajajo reči / v meni se dogajajo reči”. Nam pa se spet porodi stari sum: “da ni morda poezija … puščava v taboru?!”

***

Že ob pol devetih pa lahko v Trubarjevi hiši literature obiščete predavanje Tee Hvala z naslovom Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso.