Kako se gasi žeja
Večina ljubljanske študentarije, ki se celo poletje preklada po prestolnici, si ne more predstavljati hujše usode, kakor da bi se nekega večera znašli na gasilski veselici. Trume njihovih vrstnikov pa se kljub temu vsak vikend zgrinjajo na te domnevno barbarske manifestacije vaške kulture. Današnje Kulturne novice namenjamo privlačnosti in nelagodju gasilskih veselic. Boštjan Aljančič, član Prostovoljnega društva Podbrezje in odgovorna oseba pri organizaciji veselic, nam predstavi, kako razume njihov pomen za vaško skupnost.
Veselice so se v splošno zavest zapisale predvsem kot priložnost za pijančevanje. Zato hitro pozabimo, da ima organizacija veselic pravzaprav pragmatičen namen.
Študentki, ki sta odraščali na vasi in sta z veselicami dobro seznanjeni, sta nam pojasnili, kaj njiju in njune vrstnike na gasilskih veselicah privlači. Poslušajmo, zakaj se jih je vredno udeležiti.
Bližina in dostopnost pa sta gotovo dva univerzalna vzroka, ki privabljata mlade, pogosto tudi mladoletne. Prav veselice so za vaško mladino pogosto prva priložnost za eksperimentiranje z alkoholom.
Kako na veselicah skrbijo za varnost mladoletnih in z alkoholom manj izkušenih, smo vprašali Aljančiča. Poudaril je, da je točenje alkohola mladoletnim seveda prepovedano. Ker se je obisk veselic tudi v manjših krajih zadnja leta povečal, so organizatorji podvrženi strogim birokratskim pogojem in morajo poskrbeti tudi za varnost udeleženk in udeležencev.
Vendar pa se radovedni najstniki vedno znajdejo, hitro pa se najde tudi kdo, ki upa na lastno korist.
Predvsem mlada dekleta so torej ranljivejša, kar sicer ni značilno zgolj za vaško okolje. Naša sogovornica pa meni, da z izkušnjami pride tudi previdnost.
Zaključek, do katerega vedno znova pridemo, je torej ta, da je odgovornost za preprečevanje nadlegovanja navadno preložen na posameznice, medtem ko alkoholiziranost lahko opraviči marsikaj. Kljub zavedanju o tveganjih pa interes ostaja. K temu seveda stremijo tudi gasilska društva, ki program zadnja leta prilagajajo novim obiskovalcem. Namesto tradicionalnih aktivnosti, kot sta kegljanje za odojka in srečelov, je tako vedno bolj v ospredju glasba.
Ciljno občinstvo poskuse posodobitve tradicije očitno odobrava. Spremembe je zaznati tudi na področju glasbenega nabora.
Tako tudi na dogodkih, kjer bi pričakovali največ pretirane nacionalne zavesti, najdemo sledi drugih kultur, ki pa posameznikom še vedno predstavljajo grožnjo. Večja grožnja za dobro vaške skupnosti kot tuje kulture pa se verjetno skriva bliže, kot bi si želeli priznati. Kot se za slovensko tradicijo spodobi, namreč tudi veselice neizbežno spremlja folklora pijančevanja, ki ima navadno najhujši učinek na tiste, ki domače okolje razumejo kot najprimernejše za mladostniško eksperimentiranje.
Kulturne novice je pripravila Neža U.
Naslovna fotografija: PGD Sečovlje
Dodaj komentar
Komentiraj