Slovensko mladinsko gledališče bo svojo šestdeseto sezono nadaljevalo z nekakšno gledališkoarheološko raziskavo in koprodukcijskim zavezništvom med Slovenskim mladinskim gledališčem, HNK Rijeko, Bitefom iz Beograda in MOT-om iz Skopja, naslovljenim Kompleks Ristić. Predstava v režiji »kulturnega terorista« Oliverja Frljića, dobro poznanega tudi slovenskemu občinstvu, se tokrat po burnem odmevu na Bitefu v Beogradu in gostovanju v Skopju ustavlja tudi v Slovenskem mladinskem gledališču ob 19. uri. Uprizoritev je zasnovana kot poskus rekontekstualizacije predstav, ki jih je kontroverzni srbski režiser Ljubiša Ristić ustvarjal v obdobju med leti 1981 in 1985 v Slovenskem mladinskem gledališču, še zlasti pa sledi velikemu projektu KPGT (Kazalište Pozorište Gledališče Teatar), svojevrstni federativni gledališki tvorbi, ki jugoslovanski teater razume kot permanentno revolucijo. Tega je skupaj z Dušanom Jovanovičem, Radetom Šerbedžijo in Nado Kokotovič ustvaril prav v Slovenskem mladinskem gledališču, kamor se ponovno vrača. Kako se torej lotiti izkopavanja Ristića kot ustvarjalca, ki je jugoslovanski teater postavil na svetovni zemljevid, po drugi strani pa tudi ali predvsem, kako se spoprijeti z Ristićem kot homo politicusom, ki se je z Miro Markovič, ženo Miloševića, angažiral v Jugoslovanski levici? Govori režiser Oliver Frljić.

Draga Potočnjak v gledališkem listu zapiše: »Kako naj v predstavi, ki hoče biti radikalna, potem sploh govorimo?«, zato najbrž ne preseneča, da v predstavi umanjka tekst, sledimo pa nekakšnim živim slikam, tableau vivant. Vse pa se zgodi le preko fizisa, preko telesa, kot nekakšen vpis ideologije v telo.

Predstava je burne reakcije doživela še preden je bila uprizorjena, zato tudi ne preseneča, da se je bitefska publika odzvala silovito, bodisi so se navduševali nad njenimi zaporednimi podobami, bodisi so silovito udrihali po njih. Med slednje sodi tudi Ristić, ki si predstave v Beogradu sicer ni ogledal, za sobotno prilogo Dela pa v intervjuju s Patricijo Maličev z ostrino jezika in sovraštvom besede obsodil tako gledališki jezik kot politično orientiranje in delovanje Oliverja Frljića. Še enkrat Frljić.

Miha Turšič je včeraj zvečer pričel z gladovno stavko proti Ministrstvu za kulturo, ki je s svojo kulturno politiko uspelo uničiti kontinuirano delovanje Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij Ksevt v Vitanju, saj naj bi jih z ukrepi postavili na sam rob preživetja. Govori Turšič.