Kritika religije

“Slovenc, tvoja zemlja je zdrava / in pridnim nje lega najprava,” je pred dobrimi dvesto leti dramil Valentin Vodnik. Ta razsvetljenska misel, ki spodbuja Slovence k temu, da vzamejo usodo v svoje roke, vključuje tudi vse “pridne”, torej vse, ki so željni dela. 200 let pozneje smo se znašli v antirazsvetljenskem času, ko religija triumfira. Kaj storiti z religijo, kako jo kritizirati in kako pri tem ne biti rasist? O vsem tem se bosta danes ob 19-ih v Vodnikovi domačiji v Šiški pogovarjala Tadej Troha in Luka Lisjak.

Pogovor o vprašanju kritike religije se bo odvil znotraj serije dogodkov Šišenski dueti, ki jih organizira Muanis Sinanović. Njegov namen je soočiti dva nasprotujoča si svetovna nazora. V zadrževanju posameznikovih stališč v zasebnih prostorih se ta namreč pogosto krepijo neodvisno od nasprotnih, zato bodo v seriji pogovorov skozi dialog skušali doseči njihovo razjasnjevanje, prečiščevanje, dopolnjevanje ali spreminjanje.     

Ker živimo v času, ko ljudje govorijo samo s tistimi, s katerimi se že vnaprej strinjajo, primanjkuje dialoga. Zato se nam je zdelo zanimivo povprašati Muanisa, kaj je namen celotne serije? Govori Muanis Sinanović:

Izjava.

O makro sliki bi lahko povedali še, da se v skoraj vseh populističnih dihotomijah nahaja razlikovanje na sekularistični zahodni svetovni nazor in fundamentalistični vzhodni svetovni nazor. Tako je zahodni sekularistični svetovni nazor, ki sicer nadomešča religiozni nazor in prevzema njegove “prvine”, lahko v svoji množični obliki ali z določenimi intelektualci izjemno vulgaren in nevaren.

Izjava.

Kulturne novice je pripravil Jan.