Kul o kulturi, zaveze k razmislekom o rešitvah, 2. del
V današnjih Kulturnih novicah nadaljujemo raziskavo globin kulturnopolitičnih programov opozicijskih strank. Tokrat bosta pod drobnogledom programa preostalih članic Koalicije ustavnega loka - Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca. Zavoljo zveste primerjave smo se ogradili na izbor podobnih vprašanj, kot smo jih zastavili že stranki Levica in Socialnim demokratom, v torkovih Kulturnih novicah.
Trenutno ena odmevnejših tem slovenskega kulturnega prostora je izpad določenih organizacij na Javnem razpisu za izbor javnih kulturnih programov na področjih umetnosti 2022–2025. V Listi Marjana Šarca niso prepričani, da je rezultate izvedenega razpisa mogoče spremeniti, nam pojasni dr. Tomaž Simetinger.
Kljub temu da za razveljavitev razpisa ni pravne osnove, v stranki ne izključujejo možnosti revizije že podpisanih pogodb. Simetinger omeni tudi druga pogodbena razmerja, ki bi jih bilo po njegovem mnenju potrebno ponovno premisliti.
Tudi mag. Branislav Rajić, naš sogovornik iz Stranke Alenke Bratušek, priznava legitimnost izvedenega razpisa, a vidi tudi drugačne možne rešitve.
Sogovornika smo povprašali tudi o političnem kadrovanju v komisijah in vrhovih institucij. V Stranki Alenke Bratušek bodo zaupali stroki.
Simetinger meni, da je trend političnega nastavljanja strokovnih komisij in povečevanja moči ministra pri sestavi komisij zaskrbljujoč. Pove tudi, kako ga bodo naslovili.
Da bodo odpravili posledice samovolje trenutnega ministra, se bodo torej oprli prav na zmožnost ministra za kulturo, da ravna samovoljno.
Sektor samozaposlenih v kulturi je, po Rajićevem mnenju, zelo obsežen in občutljiv, zato si bodo prizadevali za domisleke o daljnoročnih spremembah, ki bi ta položaj stabilizirali. Ob vprašanju števila samozaposlenih v kulturi in kriterijih za pridobivanje statusa pa Rajić poseže po poetični metafori.
V LMŠ menijo, da so samozaposleni v kulturi izredno heterogena skupina in zato k urejanju njihovega položaja ni mogoče pristopiti celostno. Namesto tega, pravi Simetinger, bodo k vsakemu področju ustvarjanja pristopili segmentirano.
Da osvežimo spomin - Obvezni delež za umetnost po zakonu iz leta 2017, ki pa se le redko izvaja, predvideva pri investicijah, financiranih iz javnih sredstev za infrastrukturo, namembo najmanj enega odstotka za umetnost.
Na vprašanje, ali imajo pri LMŠ namen olajšati pridobivanje statusa samozaposlenega v kulturi za mlajše ustvarjalce, nam je Simetinger odgovoril, da je takšno razmišljanje »preveč parcialno«. Raje predstavi širše premisleke o samozaposlenih v kulturi.
V Stranki Alenke Bratušek bodo glede lajšanja pridobivanja statusa naredili preboj. Kako bodo to naredili, še ne povedo.
Aktualni minister se rad pohvali, da so v zadnjih dveh letih proračunska sredstva za kulturo rekordna. Toda Simetinger je do absolutne rasti sredstev za kulturo v prihodnosti skeptičen.
Raje bodo sredstva, ki so že na voljo, prerazporedili. Glede sredstev za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi je bolj optimističen.
SAB je glede povečevanja proračunskih sredstev za kulturo nedvoumen, a manj natančen.
Obe stranki sta poudarili tudi pomembnost depolitizacije medijev, Simetinger pa je omenil, da Lista Marjana Šarca pripravlja temeljito prenovo zakonodaje o RTV, a se v podrobnosti ni spuščal. Razvidno je, da se obe stranki močno držita svojega programa, ki po besedah naših sogovornikov temelji na mnogih premislekih in zavezah k iskanju rešitev. Upamo lahko le, da se jih do potencialnega prevzema funkcije ministra za kulturo tudi domislijo.
Kulturne novice je pripravil vajenec Martin.
Dodaj komentar
Komentiraj