Kvir okupacija
Drage poslušalke, dragi poslušalci, pozdravljeni v današnjih Kulturnih novicah. V njih prestopamo mejo heteronormativnosti in se podajamo v slovenske kvir prostore. Katere kvir klube imamo in kaj jih določa, predstavi koordinator programa Kulturnega centra Q in kluba Tiffany, Jernej Škof.
Vlogo prostorov druženja poudari tudi pisateljica, poslanka in podpredsednica državnega zbora ter lezbična aktivistka, Nataša Sukič članica kolektiva Kluba Monokel.
Kakšni so bili začetki LGBTQ+ scene v Ljubljani, opiše naša druga sogovornica, pisateljica in lezbična aktivistka, Suzana Tratnik. Današnji in pretekli kvir prostori so bili rezultat desetletij vztrajnih prizadevanj.
Šele z nastankom novega K4 ter kasneje z gejevskim Klubom Tiffany in lezbičnim Klubom Monokel v devetdesetih letih kvir skupnost spet ustvari svoje prostore. Začetkov Tiffanyja in Monokla se spominja Nataša Sukič.
Kvir scena pa se, kot poudari Tratnik, ni razvijala samo v Ljubljani, temveč tudi na slovenski obali.
Zgodovina nenehnega nastajanja in izginjanja je oblikovala današnje kvir prostore. Sukič izpostavi, da so kvir prostori postali tudi središče širšega klubskega življenja. Zato opaža potrebo po vračanju k programskim izhodiščem.
Tudi Škof poudari, da so kvir prostori, kakršna sta Tiffany in Monokel, veliko več kot le klubi.
Poleg prostorov kvir skupnosti pa se tudi številne ljubljanske ustanove, od zdravstvenega doma do vrtcev, šol in barov, ponašajo s certifikatom LGBT prijazno. Certifikat naj bi označeval prostore in institucije, kjer se lahko kot kvir oseba počutiš varno in sprejeto. Kar pozdravlja tudi Tratnik.
Jernej Škof prav tako meni, da je izobraževanje osebja v institucijah, ki si želijo certifikata, dobrodošlo.
Za konec pa poglejmo v prihodnost. Škof opozarja, da se kvir prostori zaradi svoje pogosto alternativne identitete srečujejo tudi s številnimi izzivi.
Načrte za nadaljnje delovanje Monokla pa predstavi Sukič.
Načrte kolektiva festivala Lezbične četrti na slovenski kvir in predvsem lezbični sceni predstavi Tratnik.
Naj bodo kulturni, glasbeni ali izobraževalni, fizični prostori so za zgodovinsko marginalizirano skupnost, kot je LGBTQ+ izrednega pomena, saj nudijo občutek varnosti in sprejetosti, ki ga morda oseba v domačem okolju sicer ni deležna.
Kulturne novice je pripravila Brina.
Dodaj komentar
Komentiraj