'Temperamentna slikarka, tiha mala Kranjica, ki je znala biti tako krasno pijana in je, kadar je bila razdražena, pokazala zobe kot karpatska volkulja.' Tako je Ivano Kobilco v svojem avtobiografskem poročilu z naslovom Pariški bohemi, ki ga je v slovenskem prevodu izdala Narodna galerija, opisala Rosa Pfäffinger. V ljubljanski  Narodni galeriji se ob 100. obletnici te častitljive ustanove z razstavo poklanjajo slovenski slikarki Ivani Kobilci. Kot piše v razstavnem vodniku, je Ivana Kobilca preizkusila vse, kar je bilo možno: od nietzschejanskega bohemstva do vegetarjanstva in sabljanja, večina slovenstva pa jo pozna po njenih slikah, posebej Kofetarici in Poletju, ki si ju boste seveda lahko ogledali tudi na njej posvečeni razstavi.

Na razstavi, ki bo do 10. februarja 2019 na ogled v Novem krilu Narodne galerije, bo razstavljenih dvanajst sklopov, ki raziskujejo razvoj Kobilčinih motivov od münchenskih portretnih študij in orientalizma, otroških portretov in žanrskih podob, žanrskega interierja do akta in meščanskega portreta. Poleg koraka k plenerizmu, modernemu načinu slikanja, bodo predstavljena tudi mesta, kjer je Kobilca delovala: Ljubljana v zgodnjem in poznem obdobju, Pariz, Sarajevo in Berlin. Veš o sami postavitvi razstave pove Nataša Braunsberger iz Narodne galerije:

izjava

Kobilca je ena pomembnejših slovenskih slikark, ki je končno dobila poklon, kot si ga zasluži. Natašo Braunsberger smo povprašali tudi o ostalih umetnicah, ki so se jim v Narodni galeriji posvetili, ali pa se jim bodo posvetili v prihodnje.

izjava

Ko jo je nekaj let pred smrtjo obiskal umetnostni zgodovinar Stanko Vurnik, je svojo zgodbo sklenila takole: "Vse sem hotela videti na svetu in pogledati za vsako zaveso, vedno me je gnalo naprej. In danes mi ni žal. Videla sem svet in življenje; bilo je lepo in polno sonca. Ni mi žal." In drago poslušalstvo, tudi mi vam polagamo na srce, poglejte, kaj se skriva za zavesami in cenite sončen dan.

Od staroste umetnosti pa skočimo še k mladim upom. V Galeriji Alkatraz bo danes ob osmi uri otvoritev razstave študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, naslovljene So-delo-vanje. Projekt, ki spodbuja k trajnemu sodelovanju, po besedah sodelujočih spodbuja uspešen vstop v umetniški sistem in omogoča lažje povezovanje s pomembnejšimi akterji v umetniškem sistemu. Zanimiv je naslov razstave, ki so ga sodelujoči zastavili po fragmentih in ga razbili na elemente. Prvi je kolektivni element nastajanja samega procesa: so, drugi element poudarja aktivni dejavnik njegove dinamike: delo, zadnji element pa izpostavlja mehanizme, ki bodo prispeval k uspešnemu vključevanju umetnic in umetnikov v sistem umetnosti: vanje.