Literarno kolažiranje

Literarno kolažiranje

Kulturna ali glasbena novica
28. 6. 2019 - 15.10

Drage poslušalke in poslušalci, pozdravljeni v zadnjih Kulturnih novicah v tekočem tednu in pred poletno programsko shemo. Danes ob 18. uri se bo v Kranju pričela druga izvedba KAOSA, mednarodnega festivala sodobnega kolaža, ki ga bo otvorila razstava Ostanki v Stolpu Škrlovec Layerjeve hiše. Ostanki so sadež likovnega ustvarjanja z uporabo kolaža kot primarne izrazne govorice 49 umetnikov, med njimi desetih Slovencev, ki so dosegli svojstveno bogate izraze ter prepričali selektorje. Festivalski sestav zajema skupaj devet razstavnih sklopov, ki bodo na ogled do 13. avgusta: Ne zaostajamo, Ostanki - kaos - figura, Ostanki domišljije, Udobje preostalega, Med vrsticami, Gorski in morski zini. Na ogled bodo dela več kot 100 umetnic ter umetnikov, ki idejne fokuse svojih umetnin preizprašujejo prek medija kolaža.

Festival se tokrat programsko povezuje z dogodki, ki obeležujejo stoletnico rojstva filmskega režiserja Franceta Štiglica, ponuja pa tudi mnogovrsten skupek delavnic za vse starostne skupine ter čudovit glasbeni nabor. Pred ušesa slovenskega občinstva se tako med drugim vračajo tuareški rockerji Tinariwen, glasbili bodo tudi Lullabies for Daydreamers, James Blood Ulmer in Čompe. O kolažu kot umetniški formi iz prve roke z nizozemsko umetnico Tinco Veerman.

IZJAVA

Začetke Kaosa je orisala organizatorka Zala Orel.

IZJAVA

O letošnji izvedbi ponovno Orel.

IZJAVA

V nedeljo bo ljubljanski Cankarjev dom gostil prvo tukajšnjo izvedbo alternativnega modela literarnega festivala Litlink, ki sicer že vrsto let poteka na Hrvaškem. Specifika forme tega festivala je to, da poleg tradicionalnega občinstva domačim literarnim avtorjem prisluhnejo ugledni založniki iz vsakič druge države oziroma z vsakič drugim maternim jezikom. Literarni globus, ki se snuje v festivalskem dogajanju, rojeva prostor aktivne promocije in spodbujanja prevajanja avtorjev iz manjših v večje jezike. Slovenski, nemško pišoči ter hrvaški literati bodo v sproščeni razrahljanosti festivalskega okoliša lahko spoznavali slovenske ter nemške založnike, založbe pa bodo lahko na festivalu predstavile lastne programe pred knjižnim sejmom v Frankfurtu, katerega častna gostja bo leta 2022 Slovenija. Posebnosti Litlinka nam je predstavil moderator Muanis Sinanović

IZJAVA

Konkretna imena avtorjev poda Sinanović.

IZJAVA

Da prvi ne bo hkrati poslednji, pač pa prvi izmed mnogih, k udeležbi vabi Sinanović.

IZJAVA

Z včerajšnjim dnem se je v Medani pričel štiridnevni festival Sanje, ki poetično, pravljično in glasbeno v en sam festivalski ambient skupaj zleplja prek poezije, druženja in vina. Tokratne Sanje, ki so jim za tematsko tkivo določili svobodo, so se v četrtek pričele z otvoritvijo razstave Arhitekturni idejni predlogi za prenovo Gradnikove domačije, derivatom estetskih in praktičnih premislekov študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Koncept svobode, ki služi kot izhodiščni, a mehki smernik sleherni potezi tega interdisciplinarnega festivala, je v njegovem glasbenem prekatu letos izpostavil predvsem ciganske viže. Svoboda je prišepetovala tudi v procesu izbora treh knjig, ki, kot je že uveljavljena praksa Sanj, vsako leto izidejo v okviru festivala. Letos so to esej ameriškega meniha in pisatelja Thomasa Mertona O dežju in nosorogu, pesniška zbirka Marka Tomaša Želim postati terorist in esej zdravnika, misleca, psihoanalitika in znanstvenika Wilhelma Reicha z naslovom Prisluhni, mali človek! V festivalsko dogajanje spadajo tudi pesniški in glasbeni večeri.

Ministrstvo za kulturo je predlog novele Zakona o medijih danes dalo v javno razpravo, ki se bo zaključila ob koncu avgusta. Novela bojda prinaša, kot je za Slovensko tiskovno agencijo dejala državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina, celovito rešitev, odpravlja preživele administrativne ovire in omejuje negativne učinke koncentracije medijskega lastništva na slovenskem medijskem trgu. Novela teži k novi definiciji medijev, ki bi vsebovala nasičeno kompleksnost novih oblik množičnih medijev, poudarjanju uredniške odgovornosti ter definiranju interesa javnosti, hkrati pa naj bi spodbujala ohranjanje novinarskih delovnih mest, krepitev novinarske profesionalnosti ter splošno medijsko pismenost. Več o predlogu novele pa v današnjem Kultivatorju.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness