Ljubljana se letos klanja Pomurju
Dober teden nazaj se je v Galeriji Vžigalica, delu Muzejev in galerij mesta Ljubljane, odprla šesta edicija cikla Ljubljana se klanja Sloveniji. Letos se galerija v prestolnici klanja Pomurju, natančneje trinajstim umetnikom z Goričkega, obeh Radgon, Lendave, Ljutomera, Murske Sobote in drugih krajev. Idejni vodja razstave je vžigaličin kurator Jani Pirnat, ki se je med pripravami na razstavo podal na severovzhod Slovenije in poiskal tisto delovanje vizualnih umetnikov, ki Ljubljano redko doseže.
Naslov projekta Ljubljana se klanja Sloveniji je besedna igra z naslovom freske Ivane Kobilca v ljubljanskem Rotovžu Slovenija se klanja Ljubljani – alegorični podobi sprevoda slovenskih pokrajin, ki se klanjajo mladenki, alegoriji Ljubljane. Razstava Ljubljana se klanja Sloveniji pa se od leta 2017 enkrat letno naseli v prostorih Galerije Vžigalica. Do zdaj so bile poleg Pomurcev povabljene celjske umetnice, Tržačani, Kočevci, Koroški Slovenci in primorski kolektiv Stran 22. Kurator cikla Jani Pirnat pojasnjuje, kako se je oblikovala ideja razstavljanja umetnosti z drugih koncev države.
V ljubljanskih galerijah te in one narave razstavljajo predvsem Ljubljančani, pa če to pomeni, da so bili tukaj rojeni ali pa so med študijem odvrgli svoje naglase in se prepletli z opevanim ljubljanskim kulturnim življenjem. Tudi povprečni galerijski obiskovalec, ki rad ob priliki pokuka v kakšno galerijo, lahko v Ljubljani nedvomno največ vidi. Ob vprašanju, ali ve, kaj dogaja na art sceni, recimo, na Jesenicah, pa le skomigne z rameni. Zakaj je tako in kaj je krivo za primat ljubljanskih razstavišč in umetnikov, Pirnat.
Prvotna ideja o razstavi, kjer bi se predstavili le prekmurski umetniki, je kmalu po pričetku priprav padla v vodo. Mura se je kljub svoji ogromni simbolni vlogi v umetnostni produkcije Pomurja izkazala le za simbolno oviro, ki omogoča prehajanja umetniških principov z enega na drugi breg. Pirnat se je tudi sicer izogibal klišejem in predsodkom o pomurski umetnosti.
Zaradi Pirnatove želje po predstavitvi čim bolj vsebinsko in generacijsko raznolike sodobne umetniške produkcije je v Vžigalici mogoče videti marsikaj. Od klasičnega modernističnega kipa v bronu Ferenca Királyja, tako imenovane socialistične monštrance Roberta Juraka, do bolj ali manj abstraktnih del na platnu, Cvetke Hojnik, Katje Pál, Gregorja Purgaja in Mirka Rajnarja. Poleg klasičnih medijev, kakršen je tudi fotografski cikel Nataše Kos, lahko vidimo tudi 3D animacijo Črtomirja Justa, izsek z zgoščenke DJ-a Mateja Končana – Kleemerja in še številna druga konceptualno ter medijsko raznovrstna dela Matjaža Gederja, Jima Pavlice, Zdravka Pravdiča in Eve Žula. Širok razpon umetniških praks je v treh ločenih prostorih povezan s poenoteno barvno shemo rdeče, bele in sive, ki se odraža tako na popleskanih zidovih kot na samih umetniških delih. Pirnat poudarja, da v njegovem kuriranju ni sicer nič posebno prelomnega in bi lahko bil bolj razširjen.
Šesta edicija cikla Ljubljana se klanja Sloveniji se postavlja kot nasprotnica samoumevnosti razstavljanja umetnikov, ki živijo in delujejo Ljubljani ter so tako na dosegu roke institucij in kuratorjev. Na drugi strani pa je razstava tudi nasprotnica naveličanosti obiskovalcev ob prevečkratnem prebiranju enih in istih imen v obrazstavnih tiskovinah. Vendar je za resnični premik v smeri decentralizacije slovenske kulture, natančneje likovne umetnosti, potrebnega mnogo več truda kot pa le vsakoletna razstava, ki žaromet pozornosti posveti na kvazidislocirane umetnice in umetnike.
Razstavo Pomurje si lahko v Galeriji Vžigalica ogledate do 13. novembra.
Pisala je Neža Vengust.
Naslovna slika: spletna stran Galerije Vžigalica.
Dodaj komentar
Komentiraj