Tokratne Kulturne novice namenjamo največjemu sinu grosupeljskega okoliša: Louisu Adamiču. Lani je namreč minilo 120 let od njegovega rojstva v vasi Blato pri Grosupljem. Petnajstletni Adamič se je tik pred prvo svetovno vojno odpravil v Ameriko, služil vojsko in si s tem prislužil ameriško državljanstvo. Potem je delal in pisal. Pisal o delu in delavstvu, o delavskem boju in raznolikosti ameriških delavcev. Ko rečemo, da je delal in pisal, mislimo dobesedno: Adamič je izdal okoli 15 knjig in več kot 400 člankov. Adamičeve knjige so se prodajale v več kot sto tisoč izvodih, in kot sam nekje zapiše, njegove knjige niso založbi nikdar prinesle izgube. V zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Adamič prevedel Cankarjevega Hlapca Jerneja. Njegov prevod Yerney’s Justice velja za prvi angleški prevod Cankarjevega dela.

Spričo obširnosti Adamičevega pisanja je v slovenščini na voljo manj kot tretjina del iz njegovega opusa.

Omenjeno vrzel počasi polni založba Sophia. V teh dneh bo namreč izšel prvi prevod nagrajenega Adamičevega dela From many lands, v slovenščini Iz mnogih dežel. Naslednji mesec, torej decembra, pa prav tako pri založbi Sofija, v reviji Borec, v sodelovanju z Inštitutom za migracije ZRC SAZU izide tematska številka. Adamičevo knjigo Iz mnogih dežel je prevedla Mojca Dobnikar, spremno besedo pa je napisal Blaž Gselman. Gselmana smo vprašali, kaj je vredno izpostaviti v prevodu knjige, ki je izšla pred osemdesetimi leti:

////////////////izjava////////////////

Adamič je bil pisatelj delavec, a tudi aktivist. Ne samo s svojim pisanjem, ampak z neutrudnim lobiranjem. Pa naj bo to proti internaciji Japoncev med drugo svetovno vojno ali pa ameriški zunanji politiki. Navsezadnje je Adamič že januarja 1942 Rooseveltu povedal, da v rodni Sloveniji delujejo neki »drugi četniki«, neodvisni od Mihajloviča. Adamič je v celotni vojni aktivno lobiral, da bi zavezniki priznali partizane kot legitimno silo.

Vendar se zdi, da je Adamič v Ameriki zgodovinska obskurnost. Gselmana smo vprašali, kakšna je bila percepcija Adamiča v ZDA:

///////////////////izjava///////////////////

Omenili smo, da je v slovenščino prevedena okoli tretjina Adamičeveih knjig. Zanimala pa so nas še druga Adamičeva dela v slovenščini:

///////////////////izjava///////////////////

Naslednji mesec torej izide tudi tematska številka revije Borec, ki bo posvečena življenju in delu Louisa Adamiča. Gselmana, ki je eden od avtorjev v tematski številki, smo vprašali, ali nam lahko malo oriše vsebino prihajajoče številke:

///////////////////izjava///////////////////

Ko smo že pri Adamiču: jutri bo imel v knjižnici v Žalcu Milan Mrđenović predavanje z naslovom Odnos Louisa Adamiča do Sovjetske zveze.