Na vrhu hierarhije
Kako je videti založništvo na vrhu hierarhije? Kaj so prioritete pri oblikovanju programov in kako velike založbe v svojih programih skrbijo za neuveljavljene in neprofitabilne knjige? Današnje Kulturne novice bomo posvetili krajšemu pregledu uredniške politike dveh magnatov slovenske literarne scene, Mladinske knjige in Beletrine.
Urban Vovk, ki je po dolgoletnem stažu pri LUD Literaturi nedavno prevzel mesto glavnega urednika založbe Beletrina, pogosto omeni finančne omejitve založniške svobode. Kakšno vlogo igra tržni potencial knjige v uredniški politiki Beletrine?
A Vovk zagotavlja, da to nikakor ne pomeni, da programska načela podrejajo izključno trgu. Tudi pri delih, ki so na prvi pogled bolj komercialna, kot so na primer biografije, skušajo z izbiro sodelavcev ponuditi malo več. Očitno bomo lahko še dolgo brali o velikanih naše mladosti.
Pri Mladinski knjigi imajo zaradi svoje pozicije na knjižnem trgu, ki ga obvladujejo tudi z lastno mrežo knjigarn, malenkost več pod palcem in lahko v svojem leposlovnem programu segajo po presežkih. Cankarja citira vodja uredništva leposlovja, Andrej Ilc.
Ko govorimo o novih stvareh, je vredno omeniti tudi nove, neuveljavljene avtorje. Beletrina, pravi Vovk, se odlikuje po programski odprtosti za neznano in neuveljavljeno.
En prvenec na leto je vsekakor boljše kot nič, pa vendar izdaja nekakšno tržno previdnost. Poleg možnosti objave prvenca pa Beletrina nekaterim tako imenovanim hišnim avtoricam in avtorjem nudi tudi razvojno urednikovanje.
Kot pomembno vejo svojega založniškega programa Beletrina prepoznava tudi ponatise nekaterih modernih klasik. Vovk tako poudari, da imajo v načrtu novejši, svež ponatis romanov Ločil bom peno od valov iz leta 2003 in Muriša iz leta 2006 avtorja Ferija Lainščka ter romana Draga Jančarja To noč sem jo videl iz leta 2010 – očitno zelo zaželene slovenske literature. Le kaj več kot razvojno urednikovanje bi lahko založba ponudila mladim avtoricam? Mladinska knjiga jim ponuja svoj renome z vključitvijo v obliki priznano zbirko Prvenci. V koraku s časom so tudi uredniški odbori Mladinske knjige.
Ilc poudari, da se spreminja tudi svetovna literarna krajina. Glas dobivajo prej zapostavljene manjšine, to pa mora seveda odsevati tudi v založniški politiki.
Na programe založb vpliva tudi sofinanciranje Javne agencije za knjigo, a to, kot nam pojasni Vovk, na Beletrinine urednike v nasprotju s trgom nima pretiranega vpliva.
Tudi Mladinska knjiga pretiranih skrbi glede svojega delovanja ob spremembah subvencioniranja nima. Vsakršnim kvotam prevodnih in pesniških izdaj pa ostro nasprotuje Ilc.
Kakšen vpliv bodo spremembe financiranja imele na trgu, pa si Ilc ne upa predvideti, saj se mu zdi problem preveč kompleksen.
Tržno dobro situirani založbi, relativno varni pred nenadnimi izpadi subvencij, v svojih uredniških politikah očitno ostajata previdni. Tvegane objave literarnih prvencev uravnotežita s varnimi ponastisi nedavnih klasik in biografijami. Očitno je teža drznih objav prevelika tudi za visoko leteče apex predatorje.
Kulturne novice je pripravil vajenec Martin.
Dodaj komentar
Komentiraj