Ne muzej se!

Pred jutrišnjim mega koncertom trap senzacij vlada v Ljubljani zatišje pred nevihto. Kulturni dogodki so redki, ozračje pa od napetosti kar trepeta, “sprema se oluja”. Če ste neučakani in ne zdržite brez svoje dnevne dozice kulture, se lahko danes obrnete na muzeje. 18. maj je bil namreč že davnega leta 1977 oklican za mednarodni dan muzejev. Danes bodo vrata muzejev zastonj odprta vsem radovednim obiskovalcem in zainteresirani javnosti. Muzejski praznik se letos posveča temi “Muzeji in spregledana preteklost: Nepovedano v muzejih.” Govorili smo s predsednico mednarodnega muzejskega sveta Slovenije Kajo Širok in jo vprašali, kako so naumili ta zapleten koncept.

izjava se nahaja v posnetku

Letošnji mednarodni muzejski dan združuje več kot 35.000 muzejskih institucij po celem svetu, od tega jih kar 12 prihaja iz Slovenije. Ob tako visokem številu sodelujočih institucij smo Kajo vprašali, koliko časa vzamejo priprave na ta prečudoviti praznik visoke kulture?

izjava se nahaja v posnetku

Pri prebiranju PR materiala pa nas je v oči zbodla majhna pripomba. Letošnja tema naj bi se osredotočala predvsem na vlogo muzejev kot nosilcev sprememb v družbi. Kulturna redakcija je imela manjše težave pri mentalnem zapopadanju muzeja kot institucije, ki bi nosila družbene spremembe. Prej gre za institucijo, ki je precej okorna in se dokaj težko prilagaja na nove in inovativne družbene prakse. Zato smo se na Kajo obrnili za dodatna pojasnila:

izjava se nahaja v posnetku

Pred jutrišnjim vsesplošnim Legit $hit poneumljanjem ob nizkih bass linijah se lahko danes ob 19. uri udeležite predavanja, ki ga organizira IDŠ na temo Hannah Arendt in liberalna misel. Današnji govorec bo Luka Lisjak Gabrijelčič, urednik revije Razpotja ter portala Kritika konservativna.

Predavatelj bo pod drobnogled vzel Hannahino nelagodno razmerje do liberalizma, ki se je pokazalo v njenem odnosu do vprašanj desegregacije in državljanski pravic temnopoltih. Z natančnim branjem Arendtininega spisa “O nasilju” bo Gabrijelčič poskušal predstaviti skupne točke in razhajanja med njeno konceptualizacijo politike in liberalno-demokratsko dokso. Skozi analizo pojma oblasti bo poskušalo predavanje Arendtinino misel umestiti v zgodovino politične misli in v specifične okoliščine povojnega obdobja, ki so spodbudile njen premislek o odnosu med nasiljem in oblastjo.

Kulturne novičke je pripravil Denis Adanalić