Njih bog je trebuh: frančiškanska pekarna
Lepo pozdravljeni v četrtkovih Kulturnih novicah. Kot je nedavno poročal Dnevnik, se je vodstvo Frančiškanskega samostana Ljubljana - Center odločilo, da bo kletni prostor na Prešernovem trgu 4, v katerem je trenutno urejena manjša kapela, ki se skriva za vrati nevpadljive niše pod samostanskim stopniščem, oddalo v komercialno rabo. Tako bomo ob vznožju baročnega pročelja cerkve Marijinega oznanjenja kmalu naleteli na ‒ pekarno.
Zamisel o komercialni dejavnosti v prostorih na prestižni lokaciji Prešernovega trga ni nova. Že v devetdesetih letih je bil razpisan natečaj za prenovo kletnih prostorov, vendar tedanje vodstvo samostana ni bilo zadovoljno z rezultati natečaja. Leta 1996 so nato, tudi zaradi pomislekov o primernosti tržnih prostorov na območju samostana, z intervencijo arhitektke Maruše Zorec iz biroja Arrea v kleti uredili Frančiškansko kapelo. Zorec opiše nastanek in videz kapele, ki trenutno zaradi del ni dostopna.
Arhitekt Miloš Kosec, ki se je ob načrte frančiškanov obregnil že v Delu, poudarja, da je bila kapela za razliko od ostalih reprezentativnih zgradb na Prešernovem trgu izrazito skromna. Obenem je predstavljala drugačen, intimnejši sakralni prostor od frančiškanske cerkve.
Kako bo po spremembi v prodajalno kruha videti zunanjščina nekdanje kapele, ki jo je odlikovala obzirnost do že obstoječega konteksta samostana in njemu pripadajoče cerkve, ni znano. Za pojasnila smo zaprosili red manjših bratov, a smo bili vljudno odslovljeni. Sodelovanje Maruše Zorec s tedanjim vodstvom samostana, ki ni bilo naklonjeno tržni rabi prostora, je bilo konstruktivno. Trenutno vodstvo pa, po njenih besedah, možnosti koriščenja prostora vidi drugače.
Tudi ta prostor bo tako služil tistim, o katerih Božja beseda pravi: »Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh, njihova slava je v njihovi sramoti, premišljujejo zemeljske stvari.« Kapela, čeprav je del kompleksa Frančiškanskega samostana, sicer ni pod formalnim kulturnospomeniškim varstvom. Kosec pa poudari njeno veliko umetniško vrednost.
Širša javnost do nedavnega ni bila seznanjena z načrtovano spremembo namembnosti prostora, ki je ostala zasebna zadeva ubožnega reda. Posegi v prostore, kot sta Prešernov trg in Frančiškanski samostan, bi po Koščevem mnenju, čeprav za to ni nobenih formalnih zavez, morali spodbuditi razpravo, ki bi vključevala tudi stroko in civilno družbo.
Tako ni skoraj nobene možnosti, da bi frančiškane odvrnili od njihovih načrtov. Ko bomo torej v gluhi noči pod mirno spečimi manjšimi brati kupovali poslednji grešni burek, se bomo lahko zgolj spomnili besed našega Odrešenika: »Noben služabnik ne more služiti dvema gospodarjema; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«
Kulturne novice je pripravil vajenec Tibor.
foto: Bogdan Zupan, predelava RŠ
Dodaj komentar
Komentiraj