Not laughing anymore, no. 1
Pozdravljeni, v tokratnih Kulturnih novicah smo se po deževnih ljubljanskih ulicah odpravili v galerijo Svetilnik, kjer se je včeraj odprla tematska instalacija uveljavljajočega se umetnika Gregorja Drevnika. Občinstvu se je doslej avtor predstavil le s študentskimi razstavami, med katerimi je bila najodmevnejša Kópam se za denar, pri kateri je svojo denarnico položil na barski stolček, nato pa se dal do vratu zakopati v zemljo. Zaradi prostorske premišljenosti projektov svoja dela najraje imenuje instalacije.
Ob vhodu v male prostore galerije se je peščica obiskovalcev preobula v copate, ki so nas čakali pripravljeni skrbno prešteti, slekli smo plašče, na povabilo umetnika pa smo v tem prostoru pustili tudi torbe, telefone in druge elektoronske naprave. Ne da bi točno vedeli, kaj pričakovati od instalacije z naslovom Not laughing anymore, no.1, smo se po ozkem tunelu, oblikovanem iz žice in koprene, odpravili v osrednji prostor galerije in tokratnega doživetja.
Pričakala nas je snežna belina. Bele stene, bel strop in pod. Soba je bila popolnoma izpraznjena, le na sredini je bil na pozlačenem, dvignjenem podstavku, ki bi lahko spominjal na žrtveni oltar, položen falos. Gregor Drevnik o navdihu tokratne instalacije pove.
A na vprašanje, kje je našel teoretično podlago in izhodišča za svoj razmislek, poda nekoliko nejasen odgovor.
Tako smo poskusili te filozofe in filozofinje poiskati sami ter s katerim od njih tudi govoriti. Alenka Zupančič v knjigi Poetika: Druga Knjiga na primer zapiše, da navezavo komedije na falos izpostavljajo skoraj vsi teoretiki in historiki, ki so pisali o vprašanju komičnega. Tudi teorija izvora komedije govori o tem, da je bil nekoč pomemben del igralčevega kostuma v komičnih žanrih neproporcionalno velik usnjen falos, občasno poudarjen z rdečo barvo. Ker pa so vsa velika imena slovenske filozofije na današnji dan polno zasedena ali pa imajo rojstni dan, smo se morali za razlago imanentne povezave moškega spolnega organa in komike obrniti na doktorskega študenta filozofije Črta Maramorja.
In nemara ravno iz te stiske izhaja tudi Drevnikovo delo.
Vendarle pa se umetnik ni podvrgel totalni kastraciji, kot nam razloži, zadošča že simbolni rez. S pomočjo profesionalnega medicinskega osebja je, kot tudi nazorno opiše, odstranil košček prepucija, znanega tudi kot kožica.
Zaradi produkcijskih rezov žal ni mogel razstaviti po naročilu napravljenega nagačenega falosa. Prisiljen ga je bil nadomestiti z manjšim, v specializirani trgovini oziroma sex shopu kupljenim falosom. Kakšen vtis je torej okrnjena instalacija pustila na obiskovalcih? Po dolgotrajnem iskanju smo vendarle našli sogovornico, gospo Ličan, ki je bila pripravljena z nami deliti svoj pogled.
Drugi pa so ponudili tudi nekoliko krajši uvid.
Za konec nam ostaja samo še eno vprašanje. Ali se lahko v času feminizma še smejimo? Maramor je jasen.
Kulturne novice je pripravila vajenka Iva.
Dodaj komentar
Komentiraj