Živel prvi oktober, prvi dan študijskega leta! In živel Hinko Smrekar, ki ga je na današnji dan leta 1942 kot talca ustrelila italijanska okupatorska fašistična vojska. Ilustrator, slikar, risar in grafik, znan tudi pod psevdonimi Bunda Žane, Krulc Jaka, Enrico P., Ramon de Siscara, Senzapara Giovanni in Areh S., je bil aretiran dva dni prej, ker je patrulja pri njem našla izvod ilegalnega Radio-vestnika Osvobodilne fronte. Danes, 77 let pozneje, pa je izgleda umrlo že dovolj prič druge svetovne vojne, da za tovrstne grozote ob ponovno vzpenjajočem se fašizmu nobenemu ni mar.

Da je v preteklih nekaj letih v tujino šlo na desettisoče delovno sposobnih mladih, že dolgo ni več skrivnost. Da misli iti tja tudi Boscarol, nam je lahko vseeno, saj plačuje komaj 20-odstotni davek, povprečen mladi prekerni delavec pa 44-odstotnega. Če imate željo, da bi v tujino vseeno šli in se celo vrnili, imamo za vas dobro novico. Ministrstvo za kulturo je namreč na svoji spletni strani obvestilo, da je objavljen Javni razpis za izbor kulturnih projektov bivanja in ustvarjanja v umetniških rezidencah v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju, ki jih bo v letu 2019 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo.

Pretekli četrtek je Ministrstvo za kulturo v javno razpravo posredovalo Predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. To pomeni, da mislijo v obdobju 2020-2026 zagotoviti dodatna namenska sredstva za nekatere nujne programe, ki so jih opisali v sedmih točkah. Nujno naj bi bilo potemtakem sanirati najbolj ogrožene in najpomembnejše kulturne spomenike. Od leta 2002 pa do danes naj bi bilo izgubljenih 830 enot kulturne dediščine, od tega 668 enot profane stavbne dediščine ter nekaj naselbinske in en odstotek sakralne.

Nujna naj bi bila tudi ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode, katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost. Dodatno naj bi finančno podprli razvoj sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah ter ohranili in obnovili najbolj ogroženo in najpomembnejšo slovensko filmsko, glasbeno, baletno in plesno dediščino ter poskrbeli za trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin. Pri tem lahko le upamo, da zaradi siceršnjega pomanjkanja sredstev ne bodo spet šli v lov na ponudbo najcenejšega ponudnika, ampak najkvalitetnejšega. Še enega fiaska si država verjetno ne more in ne sme privoščiti, tudi če ne govorimo le o financah.

V Predlogu Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi se je znašla tudi gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju. Pri tem si želijo, da bi uporabniki na spletu imeli na voljo aplikacije v slovenščini in možnosti za rabo slovenščine v digitalnem okolju. Pospešili bi radi digitalizacijo časopisne kulturne besedilne dediščine, znanstvenih besedil, jezikovnih priročnikov in spodbudili razvoj slovenske Wikimedije. Po drugi strani bi radi razvili tudi načine govorne komunikacije z računalniki, kot so sinteza in razpoznavalnik govora in podobno. Pri tem členu so tudi zapisali, citiramo: “Vse jezikovne zbirke podatkov, financirane s tem zakonom, bodo v skladu z nacionalnimi in evropskimi smernicami dostopne za ponovno uporabo.” Konec citata. Glede na predlog nove evropske direktive o avtorskem pravu to lahko pomeni, da se zavoljo dostopa do teh podatkov hitro začnite mrežiti z doktorji znanosti, saj sleherniki dostopa verjetno ne bomo imeli.

Predzadnja točka predloga si želi zagotoviti najnujnejše prostorske pogoje in opremo za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti. Zadnja pa je namenjena odkupom predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

V glavnem, predlog zakona predvideva finančna sredstva v skupni višini 122.600.000 evrov med letoma 2020 in 2026. Ministrstvo se pri tem zaveda, da se že od leta 2009 soočajo z upadom vlaganj na področju kulture in da trenutno zato rešujejo le najbolj urgentne zadeve, med katere očitno sodijo pravkar navedene. Morebitne odzive na pripravljen osnutek predloga zakona so pripravljeni prejeti prek elektronske ali navadne pošte do 5. novembra. Pri tem jim predlagamo, da med nujne ukrepe prištejejo tudi financiranje današnje sodobne kulturne ponudbe, saj brez nje dediščina nima veliko pomena in obratno. Lahko bi dodali tudi kakšen paragraf o nevladnih organizacijah, ki skrbijo za raznolikost ponudbe ter kulturo približujejo na več nivojih in jo heterogenizirajo. Kulturna dediščina, mimogrede, dandanes že dobiva največji delež sredstev.

Na hitro voščimo še vse najboljše Kinodvoru, ki danes praznuje 10. obletnico ponovne otvoritve. Vse najboljše, Kinodvor!

Za konec pa še pomembno obvestilo: Danes vsi lepo vabljeni na Pripovedovalsko budnico Radia Študent, ki bo s tem slovesno odprla novo sezono jutranjih programov, ki smo jih danes zjutraj v etru že izvedli. Pripovedovanje se začne ob 19. uri v Daktariju in ne na trnovski plaži, kot smo najprej oglaševali. Zaradi mrzlega in po napovedih tudi mokrega vremena se je dogodek prestavil v Daktari. Povejte naprej!