Medtem ko se ravno v tem trenutku z okupatorji v okolici KUD-a France Prešeren performativno bojuje Brecelj, kulturne novice začenjamo s Svetovnim dnem spominjanja na žrtve holokavsta. Sicer datum, ki obeležuje osvoboditev nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau s strani sovjetske Rdeče armade leta 1945, pade na soboto, pa se lahko danes udeležite osrednjega dogodka spomina. V sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom bodo v prostorih Mini teatra s pričetkom ob 18. uri prebrana imena slovenskih žrtev holokavsta. Za udeležitev veroizpoved ni potrebna.

Vrnimo se k ruskim osvoboditeljem – njihovo kulturno ministrstvo je namreč prepovedalo predvajanje britansko-francoske črne komedije Stalinova smrt, ki so ga ruski predstavniki umetnosti označili za žaljiv in celo ekstremističen. Film vsebuje informacije, katerih distribucija je v njihovi državi prepovedana. Boj za oblast po Stalinovi smrti, predstavljen na satiričen način, menda žali zgodovino države ter ljudi, ki so premagali nacizem, in to ravno pred 75-letnico zmage v bitki za Stalingrad leta 43.

Tančice skrivnosti, ki objemajo okoliščine smrti sovjetskega voditelja, očitno še vedno burijo duhove, ki jih odstira film režiserja Armanda Iannuccija, premierno predstavljen oktobra lani. Mlajšim generacijam ter narodom, ki z ideološkimi -izmi niso bili neposredno povezani, je film po kritikah sodeč lažje sprejeti. Pomislite, v koliko domovih še vedno visi slika maršala Tita, ki naj bi, mimogrede, bil tudi eden izmed možnih krivcev za Stalinovo smrt, in kako kontroverzno tabuizirane so lahko te osebnosti. Kaj o cenzuri filma meni Miha Černec, predsednik Društva slovenskih producentov, slišite v naslednji izjavi:

 

Izjava

Ministrstvo za kulturo v javno razpravo daje predlog novele Zakona o Slovenskem filmskem centru. Z novelo minister menda želi olajšati položaj ustvarjalcem celovečernih in animiranih filmov, katerim bi se podaljšal rok za dokončanje projektov. O noveli zakona Miha Černec meni, da je nepotrebna.

Izjava

Ministrstvo poleg tega v javno obravnavo daje tudi predlog novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK). Ta naj bi med drugim začasno reševala položaj samozaposlenih v kulturi ter težave s strokovnimi komisijami, ki sodelujejo v postopkih javnih pozivov in razpisov. V tem mandatu je v pripravi tudi nov Nacionalni program za kulturo 2018-2025. Javnost lahko poda mnenje le do 9. februarja, kar pa je za tako obsežno problematiko precej malo časa. Več o tem nam pove predsednica Društva Asociacija, Jandranka Plut, ki tudi pravi, da bodo obsežnejši odzivi sledili v prihodnjem tednu.

Izjava

Po kulturi je novotarila vajenka Urška.