Pozdravljeni v četrtkovih Kulturnih novicah. Kot smo poročali že včeraj, je Nacionalni inštitut za javno zdravje, krajše NIJZ, objavil navodila za ponovno obiskovanje knjižnic, galerij in muzejev. V higienskih priporočilih za prehod na izvajanje dejavnosti muzejev in galerij so navedeni standardni ukrepi, kot je nošnja mask, razkuževanje rok in ohranjanjanje primerne varnostne razdalje. Poleg standardnih ukrepov je pomembno predvsem, da je obiskovalcem zagotovljenih 20 kvadratnih metrov prostora. NIJZ organizatorjem ob tem tudi svetuje, naj se smer ogleda razstave jasno označi in, če je to možno, organizira v krožnem redu. 

V knjižnicah in knjigarnah bodo ob odprtju veljala vsa priporočila, ki so že v veljavi v živilskih trgovinah. Knjižnična izposoja bo zaenkrat mogoča le po predhodni rezervaciji, sprehajanje med knjigami pa do nadaljnjega ne bo mogoče. To bo mogoče v knjigarnah, pri čemer NIJZ obiskovalcem odsvetuje listanje in dotikanje knjig, ki jih ne nameravajo kupiti. 

Večina splošnih knjižnic bo svoja vrata ponovno odprla 4. maja, saj se morajo pred odprtjem ustrezno varnostno in higiensko pripraviti ter organizirati. O odpiranju knjižnic bodo uporabniki obveščeni sproti. Izjema pri tem je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je svoja vrata ponovno odprla že danes. Zaenkrat je možna le izposoja gradiva, čitalniški prostori pa še ostajajo zaprti. Muzeji in galerije bodo svoja vrata odprli postopoma, odvisno od svojih prostorskih, kadrovskih in drugih zmožnosti. O delovanju knjižnic po odprtju nam je podrobneje povedala Vesna Horžen iz Združenja splošnih knjižnic. 

Izjava

Horžen nadaljuje o načinih iskanja željenjega gradiva: 

Izjava

Založniki in knjigotržci so se v javnem pismu odzvali na izjavo ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ta je na torkovi novinarski konferenci namreč izjavil, da "področje knjige niti ni bilo hudo prizadeto". Kot opozarjajo založniki in knjigotržci, številke, pridobljene na osnovi treh anket, govorijo drugače. Založništvu in knjigotrštvu naj bi namreč od začetka koronakrize do danes prihodki upadli za vsega 5,7 milijona evrov. Vsak nadaljnji mesec med koronakrizo pa naj bi za panogi pomenil približno 3,8-milijonsko izgubo prihodkov. Zaradi zaprtja knjigarn je panoga knjigotrštva doživela 100-odstotni padec, promet založništva pa se je zmanjšal za 70 do 80 odstotkov. 

Poleg omenjenega upada prodaje med koronakrizo javno pismo opozarja na dejstvo, da knjigotrška in založniška panoga padec prodaje doživljata že več kot desetletje; njun promet se je namreč od leta 2008 do danes prepolovil. Omenjeni panogi se torej s sistemskimi problemi soočata že dalj časa, kriza pa je njune pogoje delovanje še znatno poslabšala. Založniki in knjigotržci si zato želijo, da bi se oblikovale potrebne rešitve, ki bodo obe panogi popeljali skozi nastalo krizo. 

Kulturne novice je pripravil Jernej.