Drage poslušalke in poslušalci, lepo pozdravljeni v Kulturnih novicah. Na današnji dan, 3. decembra, iz nedoletnosti izstopa neformalni praznik Ta veseli dan kulture. Ime praznika je, seveda, izpeljanka iz naslova Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Za datum praznika pa so izbrali rojstni dan Franceta Prešerna.

Pobuda za praznik je prišla s strani Ministrstva za kulturo leta 2000 – takrat ko je Slovenija nastopila na evropskem prvenstvu v nogometu – in sicer je ministrstvo predlagalo, da bi s tem dnem obeležili 200. obletnico Prešernovega rojstva. Prišlo je v navado, da vam na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove brezplačno odprejo vrata in vas sprejmejo v hrame modrosti in kulture. To je nadvse hvalevredna praksa, ki se jo splača izkoristiti. V Kulturnih novicah vas zato danes ne bomo napotili nikamor – zaupajte občutku, vsa vrata so vam odprta.

Namesto tega nas je pričelo zanimati sledeče: je slovenski kulturni praznik, torej 8. februar, svetovni unikum? Namesto rojstva namreč obeležujemo smrt. A slovenski kulturni praznik ni dan žalovanja, temveč ima venomer dionizičen pridih: je radosten, je … prešeren.

Preden nadaljujemo s slovenskim kulturnim praznikom, še kratek intermezzo: ob raziskovanju tega kulturnega unikuma smo odkrili, da bo v teh dneh v ZDA praznik, ki je do neke mere primerljiv s slovenskim 8. februarjem. Od smrti Johna F. Kennedyja naprej je v ZDA običaj, da je na dan pogrebov umrlih predsednikov ZDA zvezni praznik in s tem dela prost dan. Ta sicer ni zavezujoč in se navezuje zgolj na Washington. Neuradna dopisnica Radia Študent iz Washingtona nam je povedala, da delo v kongresu poteka nemoteno. Truplo Georgea W. Busha starejšega so prestavili v Kapitol, kjer bo ležal do srede. Tam se trenutno vije vrsta dobrih domoljubnih Američanov, ki želijo še zadnjič uzreti panamsko-iraškega heroja. Ampak pustmo zdaj to.

Vračamo se na rodno grudo: ker se nam zdi nekolikanj neprimerno, da obeležujemo obletnico smrti Franceta Prešerna - in verjamemo, da bi bilo primerneje proslavljati dan rojstva - smo se za Kulturne novice najprej odpravili na ulice, kjer smo s kratko anketo želeli preveriti, kakšno je poznavanje kulture in ali je širša javnost naklonjena spremembi datuma državnega praznika.

izjava

Spremembe so gonilo napredka! Prvi anketiranec je, kot ste slišali, spremembi bil naklonjen. Poslušajmo dalje.

izjava

Dva od dveh! Odlično. Morda bi morali resno razmisliti o iniciativi. In še zadnji anketiranec.

izjava

Na majhnem, povsem nereprezentativnem vzorcu smo pri treh anketirancih naleteli na zelo pozitiven odziv, zato smo za Kulturne novice skušali preveriti, kakšen je postopek za to, da se državni praznik prestavi na drug datum.

Najprej smo poklicali na Ministrstvo za kulturo. Tam smo žal zašli v temne hodnike birokratskih labirintov. Informator na Ministrstvu za kulturo nas je takoj vezal k sogovornici. Pogovora žal nismo smeli snemati - pa tudi sogovornica ni bila pristojna za podajanje odgovorov. Vezati nas je hotela dalje: tam pa smo naleteli na zvonjenje v prazno.

Poskusili smo še enkrat: prijazen informator nas je napotil na drug naslov, ki je bil nekoliko plodovitejši. Pogovora ponovno nismo smeli snemati, saj zaposleni ne smejo govoriti mimo PR službe, vendar nam je sogovornik zaupal, da te spremembe niso v pristojnosti Ministrstva za kulturo, temveč se moramo obrniti na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Z zanosom v jadrih smo poklicali na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer smo trčili ob nepremostljivo oviro. Uradne ure ministrstva so zgolj med 9. in 12. uro, avtomatska tajnica pa ni imela posluha za naše predloge. Avtor Kulturnih novic se zdaj zavezuje, da bo Kulturne novice delal tudi 3. decembra 2019 in se takrat resneje lotil iniciative za prestavitev državnega praznika.