Včerajšnji večer je pred televizijskimi ekrani verjetno pričakalo še več gledalcev, kot med Evrovizijo. Rezultati niso bili presenetljivi. Malce nepričakovano pa se je v javnosti ponovno pojavila novica o hlepenju po stolčku kulturnega ministra s strani prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Na volitvah je SNS prejela 4,2 % glasova. Po objavi rezultatov pa je za RTV SLO povedal, da si stranka želi vstopa v vlado, vendar še ne ve kako in s kom. Več naj bi bilo razkrito v prihodnjih dneh. Sam si želi postati minister za kulturo.

Želje po prevzemu ministrstva za kulturo smo s strani Zmaga Jelinčiča slišali že lani pred predsedniškimi volitvami, na katerih je kandidiral. Sam se je v intervjuju za revijo Obrazi opredelil kot numizmatik, farmacevt, strasten zbiratelj in baletnik. V istem intervjuju je izjavil, da so našo ustavo pisali pesniki namesto pravnikov. Sicer naj bi bil, sodeč po še starejših objavah v Svetu24, strasten zbiralec rokopisov Franceta Prešerna, ki bi jih za pošteno ceno zlahka prodal. Naj dodamo, da gre za tri pisma, oziroma pesmi; eno v slovenščini in dve v nemščini. V primeru prevzema kulturnega ministrstva lahko le upamo, da se ne bo za »pošteno ceno« razprodalo še kulturnih institucij.

Jelinčič je za rokopise zgodovinske in kulturne vrednosti tedaj dejal, citiramo:

»Pred časom so v Nemčiji prodali neko Goethejevo pismo za več kot 100.000 evrov, ne da bi trenili z očesom. Znajo pač ceniti lastno dediščino. Pri nas nobena ustanova ne bi dala kaj dosti. Kot primer lahko navedem dogodek, ki se je zgodil, ko so v Ljubljano iz Nemčije pripeljali Cerkveno ordnungo Primoža Trubarja, pa je takratni minister za kulturo Grilc izjavil: 'Za to pa bi dal tudi 50.000 evrov.' Nemci so si seveda mislili svoje, saj nam je ne bi prodali tudi za pet milijonov evrov. Pa hvala bogu, da so na svetu tudi kakšne druge, kulturne države, ki vedo, kaj je kaj,« . Konec citata. Vse ima očitno svojo ceno. O Zmagotovih načrtih kaj več v prihodnje, saj ga do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti na telefon.

O zahtevah kulturnikov do novega kulturnega ministra, lahko preberete v četrtkovih kulturnih novicah. Predsednica nacionalnega sveta za kulturo, Uršula Cetinski pa je za STA danes poudarila, da bo kultura v prihodnje žal še vedno čakala na nujne ukrepe in, da jih bo potrebno dobro premisliti, saj je bila v predvolilnih razmislekih močno zapostavljena. Kulturniki v javnih zavodih in v nevladnem sektorju, se namreč resno bojijo obdobja životarjenja. Predvsem pa se pod okriljem društva Asociacija borijo za deset zahtev za izboljšanje stanja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, za dvig sredstev za neodvisno umetnost, vpeljavo razvojnih mehanizmov ter dialoškost sprejemanja novih predpisov in odločitev. Začetek dialoga pa pričakujejo takoj ob imenovanju funkcije.