“Kaj če imava midve v resnici paviljon? Kaj pa če je zgolj kotiček?” Ti vprašanji si zastavljata študentki kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter ustanoviteljici novega razstavnega prostora, Rea Vogrinčič in Nina Goropečnik. Novagalerija, ki je nastala pod mentorstvom profesorja Jožeta Baršija, se nahaja v pritličju Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Prostor je bil otvorjen 23. marca z razstavo Kaj če imava midve v resnici paviljon? Kaj pa če je zgolj kotiček?, v sklopu katerega je galerija nastala, celoten projekt pa obsega še spletno stran in profile na socialnih omrežjih.

Potem ko stopimo skozi vhodna vrata, dvakrat zavijemo levo in se sprehodimo do konca hodnika, na zadnjih vratih na levi zagledamo napis na kovinski ploščici: Galerija Kiparskega oddelka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Ob vstopu se skorajda zaletimo v belo steno, ob kateri navidezno lebdi majhna knjižica, v kateri je zbrana dokumentacija procesa gradnje galerije in predstavitev projekta. Prva razstava je namreč predstavitev samega prostora, zgrajenega znotraj kiparskega ateljeja, in načina razstavljanja v njem. V zinu lahko med drugim preberemo, da finančni plan za tri dogodke predvideva tri evre za tri krat po 500 gramov margarine za pripravo pit, da je vsakršna publiciteta dobra publiciteta in da moramo imeti prijatelje blizu, sovražnike pa še bližje. Na svoji levi nato zagledamo devet belih listov. Na njih so natisnjeni meseci in dnevi, ko sta avtorici razvijali projekt. 

Nov razstavni prostor ponuja študentom Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, da v njem postavijo svojo razstavo. Edini pogoj je, da jo postavijo v ponedeljek, otvorijo v torek in podrejo v petek, prostor pa zapustijo v prvotnem stanju, da se lahko prihodnji teden zopet postavi nova razstava. Več o zasnovi projekta nam je povedala avtorica projekta, Nina Goropečnik:

Izjava

Ker se za sodelovanje ni potrebno prijaviti na razpis, je dostop enostavnejši in umetnicam ter umetnikom dopušča več eksperimentiranja in napak. S tem ko se nahaja v študijskem okolju, spodbuja srečevanje in debato študentov vseh oddelkov. Hkrati ponuja prostor, ki je ločen od predavalnic in ateljejev, ter omogoča, da avtor svoje delo vidi v praznem prostoru, odmaknjeno od prostora, v katerem je nastajalo, in da nudi prve začetke ter poskuse razstavljanja.

Pita projekt se širi tudi izven okvirov razstavnega prostora, saj se kot spletna platforma nadaljuje na istoimenski spletni domeni. Tam se nahajajo zapisi o razvoju projekta, razmislek o naslovu in recept za pito s hruškami, saj sta umetnici na otvoritvah sprva nameravali streči pite, iz te ideje pa je nastalo tudi ime projekta. Spletna stran je tako namenjena dokumentacji razstavljanja in raziskovanja lastne prakse skozi grajenje razstavnega prostora. 

Avtorici želita, da se po koncu njunega študija galerija ohrani. Načrtujeta, da bodo v mesecu aprilu in maju v prostoru potekale tedenske razstave, s čimer bi se začel prenos galerije v roke vseh študentov. Krovni Pita projekt pa bosta v prihodnosti nadaljevali tudi zunaj Akademije.

Razstavo si je ogledala vajenka Lucija. Pomagal je Tadej.