Po poteh gregorčkov
Ali že slišite ptičke čivkat in vidite rožice cvetet? Ali ste opazile, da je kar naenkrat vse presenetljivo manj mrakobno in so vse nenadoma nekoliko manj zatežene? Ne blede se vam: prihaja pomlad.
Pomen gregorjevega, ki naznanja pomlad in ga praznujemo v današnjih Kulturnih novicah, nam pomagata razjasniti doktorica Saša Poljak Istenič in doktorica Saša Babič, etnologinji z Inštituta za slovensko narodopisje.
Ob ljubljanski Gradaščici, kamor smo se odposlanke naše redakcije podale na sobotni predvečer gregorjevega, se je trlo ljudi. Praznovalke so po vodi spuščale svoje gregorčke – splave, ladjice in hiške, ki so jih osvetljevale svečke ter lučke.
Šega, ki ponekod obstaja že od predkrščanskih časov, je torej ponekod že čisto zamrla, preden je bila po osamosvojitvi znova obujena in od takrat prisotna na ljubljanskih obrežjih. Tako je tudi letošnji spust gregorčkov imel svojevrstno vzdušje – sicer prijeten vrvež Ljubljančank in tekajočih otrok z raznoraznimi gregorčki so na nabrežju nekoliko zmotili Visit Ljubljana logi ter stojnice z gourmet burgerji in sladkorno peno. Zdelo se je, kot da hoče mestna občina ta preprost in cenovno dostopen običaj premleti in preobraziti v še eno turistično atrakcijo, oddaljeno od nekdanje podobe slavja.
Starejša kot v Ljubljani je bila tradicija praznovanja na Gorenjskem, kjer sta bili najbolj razviti domača obrt in rokodelstvo, praznik pa je bil v drugačni obliki nekoč razširjen tudi v Prekmurju in Beli krajini. To je bila pogosto priložnost, da so obrtnice lahko prej zaključile z delom in obeležile obdobje, ko se je dan začel daljšati.
Kot sta nam povedali dr. Poljak Istenič in dr. Babič, se je pomen praznovanja precej spremenil - danes je obeleževanje predvsem priložnost za otroško zabavo in poudarjanje regionalnih specifik krajev, kjer se ga praznuje. Seveda pa je poudarek na raznolikih ladjicah in hiškah, ki potujejo po potokih – v Gradaščici so bile zelo raznolike, nekatere preprostejše, spet druge kompleksnejše.
O strategijah grajenja gregorčkov se pozanimamo pri ustvarjalkah.
Ob prisostvovanju ugotovimo, da veliko praznovalcev izdela gregorčke, ki jih lahko ponovno uporabijo prihodnje leto. Sogovornici z Inštituta za slovensko narodopisje sta nam povedali, da poraba odpadnih materialov ni nekaj novega: ponekod na Slovenskem se je včasih z voskom napolnilo in prižgalo jajčne lupine. Ker pa je to praznik, ki so ga slavile obrtnice, ni bilo redko, da so prižgale odpadne materiale iz delavnice. S tem so se nekoč znebile odvečnih stvari, dandanes pa se s to navado poudarja pomembnost trajnosti.
Kot po navadi je bil tudi letos blizu izliva Gradaščice v Ljubljanico postavljen jez, kjer sta dva udeleženca z grabljami lovila gregorčke, ki so odpluli po svoji poti.
Kakor tudi zima in pomlad je premenam v času podvržen jezik, ki se tiče gregorjevega. V zvezi s praznikom se je porodilo kar nekaj pregovorov oziroma paremij. Obstaja ena, ki jo gotovo pozna vsaka.
Paremije so v obdobju, ko se spreminja narava, pogosto vezane na vremenske spremembe, kot nam pove naša sogovornica, dr. Babič, ki je med drugim strokovnjakinja za pregovore. Sogovornico smo povprašali o nekaterih izmed njih.
Najpogosteje nam ti pregovori velijo, naj se novega letnega časa ne veselimo prehitro - zima namreč še vedno bedí in lahko poseže v spomladansko idilo.
Sneg odhaja in s tem tudi vaše najljubše redaktorice. Veselimo se prihoda pomladi, ampak zimskih jaken še nikar ne pospravljajte: na drevo namreč trka najvišji gorjanec, zato je tudi sveti Gregor materi kožuh kupil. Pa na kmalu!
Poročala je vajenka Nastja.
Dodaj komentar
Komentiraj