Danes se je v Avditoriju Moderne galerije odvila tiskovna konferenca o razstavi Novi prostori, nove podobe: Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 1. del, ki se bo otvorila jutri ob 20. uri. Katera bosta druga dva dela, nam je povedala Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kustosinji razstave sta Asta Vrečkoin Martina Malešič, ki sta se odločili za prerez ključnih momentov razstavne umetnosti iz osemdesetih let preteklega stoletja s celotnega področja nekdanje Jugoslavije, ampak s slovenskimi umetniki. Razstava tako prikazuje ne le galerijske prostore, ampak tudi razširjene prostore umetnosti. Avtorici namreč pomembnost pripisujeta tudi medijskim krajinam, kot sta RTV Slovenija in Radio Študent, čeprav bodo na razstavi le izseki iz arhiva TV Slovenija. Televizija je vključena kot ena od ravni, ki umetnosti prej ni reprezentirala v takšni meri. Kateri pa so nekateri ostali prostori, nam je predstavila Asta Vrečko:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Pri iskanju materiala sta naleteli na nemalo problemov. Nekatera državna podjetja so imela svoje lastne zbirke, ki so ob stečajih ali prodaji podjetja večkrat nenadzorovano pristale v rokah lastnikov. Trenutno stanje arhivov je tako lahko nekje bogato in ohranjeno, ponekod ravno nasprotno pomanjkljivo in zelo poškodovano. Nekateri prostori zato niso predstavljeni enakovredno. Vseeno pa to ni prvi tovrsten prikaz obdobja osemdesetih let v Moderni galeriji. Igor Španjol:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kdaj pa so se osemdeseta leta v razstavni umetnosti pravzaprav začela? Asta Vrečko:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Razstava Novi prostori, nove podobe bo v Moderni galeriji odprta do 1. januarja 2017.

***

V nadaljevanju za stare slavne osebe slabo začetega leta 2016 nadaljujemo s trendom. Tokrat se je poslovil Dario Fo, italijanski komedijant, pevec, scenarist, gledališki režiser, scenograf in tudi politični aktivist italijanskih levih strank pa še malo morje drugih opredelitev bi mu lahko pripisali. Leta 1997 tudi prejemnik Nobelove nagrade za literaturo. V svojih delih se je rad opiral na commedio dell'arte, prevedena pa so bila v čez 30 jezikov. V njih je kritiziral korupcijo, organiziran kriminal, rasizem, rimokatoliško cerkev in vojno, skratka bil je brezčasen. Da njegova smrt ne bo tako žalostna, se ga spomnimo z odlomkom iz enega njegovih najbolj znanih del, Misterija buffo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

***

Ko pa smo že govorili o Nobelovi nagradi iz leta 1997, preverimo, kdo jo je dobil danes. Pozabite Murakamija, ker mu spet ni uspelo. Prejel jo je tip, ki že nekaj let hodi naokoli po svoji neskončni turneji in se zanj marsikdo vpraša, ali je res še živ. Ni nastopal na Woodstocku in nekako se ne loči od kitare. Njegovo ime pa piha v vetru in se zapiše: Bob Dylan.

***

Ne pozabite na današnji THE dogodek dneva, ki se bo zgodil v Tovarni Rog od 16.30 dalje. Takrat se prične Alternativno brucovanje za študente, poimenovano Et tu Brucus. Ob pol petih torej ogled Tovarne Rog, ki mu bosta ob 17-ih sledila druženje ob hrani in branje migrantske literature. Ob šestih se bodo predstavili kolektivi, sledila bo diskusija. Prav tako ob šestih pa se v Modrem kotu začenja Arendt party. Zvečer pa še koncerti Haiku Garden, Raggalution, MRFY in Blue Town's Radio v Koncertni dvorani, ki jim bosta sledila DJ-ja Jaka Špiler in Blaženemedženami.