Včeraj nas je v obupu sredinega kulturnega pomanjkanja poneslo v sfere notnih črtovij. Te dni se namreč odvija Zimski festival, katerega organizator Ljubljana Festival je utrjena institucija žanra klasične glasbe. Ta označba ga morda celo podcenjuje. Če dovolimo, da se festival umesti sam; gre za, citiramo, »dogodek, ki s svojim barvitim kozmopolitskim duhom pripomore k energičnosti slovenske prestolnice s programom izjemnih umetniških produkcij, katerih vodilo so odličnost, želja občinstvu omogočiti najboljšo umetniško izkušnjo in navdušiti tudi najzahtevnejše ljubitelje uprizoritvenih umetnosti«.

Legendarni direktor festivala Darko Brlek, ki položaj umetniškega vodje zaseda že od leta 1993, je najprej izpostavil kvalitete dogodka, ki se zoperstavlja celo koronski krizi.

Izjava

Ker smo sami zgolj laično občinstvo, smo za potrditev naših sumov prosili Gregorja Pompeta, kritika klasične glasbe pri Dnevniku.



Izjava

V medijih beremo, da po mnenju ljudstva pričakovanje poletnega festivala povzroči hudo pomanjkanje festivalskih dogodkov v hladnejših mesecih, zato so organizatorji poskrbeli za letos že peto zimsko edicijo, ki slab teden naseljuje Cankarjev dom in Viteško dvorano Križank. Najprej poskrbimo za oris dvorane, v kateri se je odvila včerajšnja poslastica pianista Nicolasa Bourdoncla. Sobana s težkimi zavesami ima sedeže razporejene na enem nivoju, kar pomeni, da bomo ob predolgem odlašanju z nakupom kart videli tudi manj mojstrskega upravljanja s klavirjem. Nič ne de, ob prvi, VIP-vrsti, sta snemalca z orjaškimi kamerami poskrbela, da si koncert že danes lahko ogledate tudi na YouTubu. Stene krasi bogve čigava selekcija platen, ki spominja na ljubiteljsko slikarstvo platforme Etsy, v kateri ne manjka niti papirmaše cvetličnega vzorca. Nerodno umeščen ogromen prezračevalnik zija iz ene od sten, medtem ko so vratca, skozi katera naposled stopi virtuoz, komično majhna v primerjavi z velikimi stenskimi oboki dvorane. 

Nicolas Bourdoncle je francoski pianist, ki je že pri desetih letih kot solist debitiral pri filharmoničnih orkestrih na visoki državni ravni in kasneje nastopil v več kot dvajsetih državah. Lepa kariera ga torej umešča v superstar vrsto nastopajočih. Za trenutek se torej prepustimo vzdušju kar z Bourdonclom samim.



Glasba

Kar ste slišali, je Beethovnovo srednje obdobje ustvarjanja, ki sledi tistemu, v katerem se je soočil s pešanjem sluha. Če uporabimo nepogrešljivo spremno besedo, po kateri smo pridno listali med koncertom, skladba kljub mirnemu začetku asociira na razburkane morske valove v nevihtni noči. Pianist nas je nadalje peljal po zvočni krajini Lizstovih romanj po Italiji, katere najbolj temačen del se bojda dotakne samega Pekla iz Božanske komedije. Spremno besedilo opozori na demonsko zahtevne improvizacijske dele. Koncertni repertoar se je zaključil z razburkano Schumannovo  kompozicijo, preprosto imenovano kar Simfonične Etude, za konec koncerta, trajajočega uro in pol, pa se je virtuoz vrnil na oder s Chopinovimi Nokturni. Zadnja skladba je izbira presenečenja, ki je po odzivu občinstva sodeč učinkovala kot presenečeno olajšanje. Snemalec si je obrisal rdeča lica in poten vrat, starostno pisana publika – med katero je bil velik delež mladih muzičarjev – je zapustila dvorano. V zraku je bilo slišati predvsem tiho mrmranje o čudovitih variacijah in pa o tem, kako naporno se je prepustiti klavirski glasbi zaradi nošenja maske. Zaključimo, da je nekaj resnično katarzičnega v spremljanju človeka, ki tako dobro obvlada specifičen glasbeni objekt.

Festival Ljubljana se rad pohvali, da prispeva k ugledu Ljubljane kot zanimive turistične destinacije. Da vedno več tujih gostov pozitivno vpliva na turistične, hotelske, prevozniške in druge storitve. Toda spomnimo, da je kompleks Križank, s katerim trenutno delno upravljajo, v prehodni fazi. Na festivalu si prizadevajo za čimprejšnjo selitev Srednje šole za fotografijo in oblikovanje ter prevzem celotnega objekta. V zadnjem javno dostopnem letnem poročilu Festival navaja, da se borijo predvsem s povečanjem pojava mahov, alg in plesni na vseh zunanjih površinah. Upamo, da te ne bodo pustili slabih vtisov pri prišlekih iz tujine.

Zimski festival poteka še do sobote. Če vas zamika, boste za vstopnice odšteli nekje med 20 in 40 evrov. Študentskega popusta ni, koristite ga lahko, če ste imetnik Spar, Mercator ali katere druge od mnogih kartic zvestobe. Sicer pa, kot pravi direktor Brlek, kvaliteto je treba plačati.



Prijetno zimsko vzdušje vam želi vajenka Valerija.